Jedro

Zavrženje obtožnega predloga po 1. odst. 437. čl. ZKP je možno le v fazi tkim. predhodnega preizkusa obtožnega predloga, ki ga mora sodišče opraviti takoj po prejemu obtožnega predloga. Po razpisu glavne obravnave se o obtožnem predlogu praviloma odloči z meritorno odločbo.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je bila s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v C. z dne 15.1.1996, prekršena določba 2. odstavka 435.člena v zvezi s 1. odstavkom 437. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v C. zavrglo obtožni predlog okrožnega državnega tožilca v C. zoper obd. J.Z. zaradi kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena v zvezi z 2. odstavkom 16. člena KZ in kazenski postopek ustavilo. Zoper ta sklep je oškodovanec E.Ž. vložil pritožbo, ki pa je bila s sklepom omenjenega sodišča z dne 2.2.1996, v zvezi s sklepom višjega sodišča v C., z dne 12.3.1996, zavržena kot nedovoljena.

Zoper pravnomočen sklep o zavrženju obtožnega predloga je vrhovni državni tožilec svetnik B.Š. vložil, v škodo obdolženca, zahtevo za varstvo zakonitosti. Meni, da je z izpodbijanim sklepom sodišče kršilo določbo 2. odstavka 435. člena ZKP, ker je sklep izdalo po razpisu in preložitvi glavne obravnave in bi zato moralo izdati zavrnilno sodbo po 3. točki 357. člena ZKP. Predlaga, da vrhovno sodišče ugotovi kršitev določbe 2. odstavka 435. člena ZKP.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Vrhovno sodišče je glede na vsebino obrazložitve zahteve za varstvo zakonitosti štelo, da tožilec uveljavlja kršitev določbe 2. odstavka 435 člena v zvezi s 1. odstavkom 437. člena ZKP, čeprav v zahtevi predlaga le ugotovitev kršitve 2. odstavka 435. člena ZKP.

Sklep o zavrženju obtožnega predloga je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi določbe 1. odstavka 437. člena ZKP, ker je ocenilo, da je podan razlog za ustavitev kazenskega postopka iz 3. točke 1. odstavka 277. člena ZKP - da je bil obd. J.Z. že pravnomočno obsojen za isto kaznivo dejanje. Iz podatkov spisa je razvidno, da je o obtožnem predlogu vloženim v tej kazenski zadevi sodišče že razpisalo glavno obravnavo za dne 16.5.1995 in to glavno obravnavo tudi začelo, nato pa jo preložilo na nedoločen čas, nakar je, po pribavi določenih dokazov, izdalo sklep, s katerim je obtožni predlog zavrglo in kazenski postopek zoper obdolženca ustavilo.

Po presoji vrhovnega sodišča v tej fazi postopka ni bilo zakonske podlage za zavrženje obtožnega predloga po 1. odstavku 437. člena ZKP. Zavrženje obtožnega predloga po tej zakonski določbi je namreč možno le v fazi takoimenovanega predhodnega preizkusa obtožnega predloga, ki ga mora sodišče opraviti po prejemu obtožnega predloga (1. odstavek 435. člena ZKP). Če se obtožni predlog ne zavrže, se mora takoj razpisati glavna obravnava (2. odstavek 435. člena ZKP). Po razpisu glavne obravnave pa se o obtožnem predlogu praviloma odloči z meritorno odločbo - torej s sodbo, saj z razpisom glavne obravnave že začne zoper obdolženca teči kazenski postopek. Izjeme od tega pravila so samo tisti primeri, ko je v ZKP izrecno določeno, da se o obtožnem aktu odloči s sklepom o ustavitvi kazenskega postopka ali z zavrženjem obtožnega akta. Take izjeme so na primer: umik obtožnega akta (293. člen v zvezi s 429. členom ZKP), smrt obdolženca (139. člen ZKP) ali obstoj okoliščin, ki začasno preprečujejo kazenski pregon (7. odstavek 443. člena v zvezi s 352. členom ZKP). V konkretni zadevi sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da obstaja kakšna okoliščina, ki zgolj začasno preprečuje kazenski pregon, temveč da je podan razlog za ustavitev kazenskega postopka - torej okoliščina, ki izključuje kazenski pregon. Zato bi moralo sodišče o obtožnem predlogu odločiti na glavni obravnavi ter izdati zavrnilno sodbo, če bi ocenilo, da je bil obd. J.Z. že pravnomočno obsojen za isto kaznivo dejanje (3. točka 357. člena ZKP).

Po povedanem je bila z izdajo pravnomočnega sklepa o zavrženju obtožnega predloga in ustavitvi kazenskega postopka zoper obd. J.Z. prekršena določba 2. odstavka 435. člena v zvezi s 1. odstavkom 437. člena ZKP. Ta kršitev pa ni bila v obdolženčevo škodo in tudi ne v njegovo korist, kot se trdi v zahtevi za varstvo zakonitosti.

Zavrženje obtožnega predloga z ustavitvijo kazenskega postopka ima namreč za obdolženca povsem enake posledice kot izdaja zavrnilne sodbe, saj velja za oba primera prepoved ponovnega sojenja (10. člen ZKP). Z izpodbijanim sklepom bi bil v obdolženčevo korist kršen zakon le v primeru, če ne bi bila podana okoliščina, ki izključuje kazenski pregon - torej, če ne bi bilo zakonskega razloga za ustavitev kazenskega postopka oziroma za izdajo zavrnilne sodbe. Kaj takega pa se v zahtevi ne trdi. Zato je vrhovno sodišče navedeno kršitev procesnega zakona le ugotovilo, ne da bi posegalo v pravnomočen sklep (2. odstavek 426. člena ZKP).