1. 2. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe ABC Pomurka Gobarstvo, d.o.o., Murska Sobota, ki jo zastopa direktor Srečko Kukovec, na seji dne 1. februarja 2001

s k l e n i l o:

Predlog, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvrševanje odločb Ministrstva za finance, Carinske uprave Republike Slovenije, Carinskega urada Murska Sobota, št. 426- 25/633-00/4200-040 z dne 30. 10. 2000, št. 426-25/634-00/4200-040 z dne 30. 10. 2000 in št. 426-25/3226-00/7300-030 z dne 27. 12. 2000, se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Iz vložene pobude in njenih prilog izhaja, da je carinski organ pobudnici z odločbami naložil, da za blago, ki je že bilo sproščeno v promet, naknadno plača carinski dolg. Pobudnica zato meni, da je četrti odstavek 154. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in nasl. - v nadaljevanju CZ), ki predpisuje triletno obdobje, v katerem je možno carinski dolg naknadno obračunati, v neskladju z drugim odstavkom 153. člena, s prvim odstavkom 154. člena in s prvim odstavkom 155. člena Ustave. V utemeljitev navaja, da naj bi izpodbijana določba omogočala naknaden obračun carine tudi na podlagi spremenjene Ljubljana pravne podlage za obračun. To naj bi v njenem primeru predstavljalo strokovno mnenje Carinskega laboratorija.

2.Po določbi 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Vendar pa pobudnica ne predlaga zadržanja izvrševanja izpodbijane določbe splošnega akta, temveč zadržanje posamičnih aktov, ki se v obrazložitvi sklicujejo na izpodbijano določbo CZ. Izvrševanje teh bi Ustavno sodišče glede na določbe ZUstS lahko zadržalo le v okviru zadržanja izpodbijane zakonske določbe. Ker pobudnica tega ni predlagala oziroma ker iz pobude ni razbrati razlogov, ki bi takšno zadržanje utemeljevali, je Ustavno sodišče pobudničin predlog zavrnilo.

3.To pa ne pomeni, da je pobudnica ostala brez možnosti varovanja svojega pravnega položaja, saj ga lahko varuje z ustreznimi pravnimi sredstvi v postopku izdaje carinske odločbe in v sodnem postopku ocene njene zakonitosti, po njihovem izčrpanju pa pod pogoji, določenimi v ZUstS, tudi z ustavno pritožbo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

Franc Testen

U-I-18/01

20. 9. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Agranta Gobarstvo, d.o.o., Murska Sobota, ki jo zastopa direktor Srečko Kukovec, na seji dne 20. septembra 2001

s k l e n i l o:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 154. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99 in 40/99 - popr.) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.Pobudnica, ki je med postopkom pred Ustavnim sodiščem spremenila firmo (iz ABC Pomurka Gobarstvo v Agranta Gobarstvo), je v izkaz pravnega interesa navedla, da ji je carinski organ na podlagi četrtega odstavka 154. člena Carinskega zakona (v nadaljevanju CZ) izdal odločbe, s katerimi ji je bila naknadno obračunana carina. Iz vložene pobude in njenih prilog izhaja, da je carinski organ tako ravnal, ker naj bi bilo blago ob uvozu uvrščeno v napačno tarifno številko. Pobudnica se je zato pritožila in se v pritožbah sklicevala na strokovno mnenje Carinske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju CURS) oziroma njenega laboratorija št. 07-3-40-307/107/1 z dne 14. 1. 1998.

1.Poudarja, da sta v času uvoza tako sama kot tudi carinski organ sledila veljavnemu "podzakonskemu predpisu, to je strokovnemu mnenju carinskega laboratorija". To mnenje - razvrstitev v tarifno številko, ki predstavlja pravno podlago za obračun carine - pa je CURS spremenil šele 24. 7. 2000. To naj bi bilo sicer dopustno za naprej, nikakor pa ne za nazaj, saj breme takega samovoljnega spreminjanja formalne podlage za višino obračuna carine nosijo uvozniki. Ker je bilo uvoženo blago v času naknadnega obračuna carine že prodano, po ceni, v kateri je bila upoštevana plačana carina, se naknadna carinska obveznost skozi spremenjene pogoje poslovanja negativno odraža v rezultatih poslovanja. Zato pobudnica meni, da je izpodbijana določba v neskladju z drugim odstavkom 153. člena Ustave. Prav tako naj bi bila v neskladju s prvim odstavkom 154. člena Ustave, saj strokovno mnenje z dne 24. 7. 2000 ni bilo "vsaj na običajen način objavljeno, preden se je uporabljalo". Izpodbijana določba CZ pa naj bi bila v neskladju tudi s prvim odstavkom 155. člena Ustave, saj naj bi bilo z naknadnim obračunom carine poseženo v njene pridobljene pravice.

2.Ustavno sodišče je v fazi zbiranja podatkov, potrebnih za odločitev, ali naj začne postopek (prvi odstavek 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS), pobudo za oceno ustavnosti poslalo tudi Državnemu zboru kot nasprotnemu udeležencu, vendar se ta o pobudi ni izjavil.

3.Iz pobudničinih navedb je zaključiti, da je sporna predvsem uvrstitev uvoženega blaga v nomenklaturo carinske tarife in s tem povezana carinska stopnja. Ker naj bi bil, po mnenju carinskega organa, zaradi uvrstitve blaga ob uvozu obračunan nižji znesek carinskega dolga, kot je to določeno z zakonom, je carinski organ carinski dolg skladno z določbo 154. člena CZ obračunal naknadno. Na podlagi navedene določbe lahko namreč carinski organ carinski dolg v treh primerih (če je carinski dolg nastal zaradi nezakonitega ravnanja s carinskim blagom, če carinski dolg ni bil obračunan oziroma če je bil znesek carinskega dolga obračunan nižje, kot je to določeno v zakonu) obračuna tudi naknadno, se pravi po tem, ko je bilo carinsko blago že prepuščeno deklarantu. Ali gre v posameznem primeru za dejanski stan iz prvega odstavka 154. člena CZ, pa je predmet konkretnega postopka.(1) Glede na to in upoštevaje, da mnenje CURS, ki ne vsebuje splošnih in abstraktnih pravnih norm, ni predpis, so bili pobudničini očitki o neustavnosti mnenja carinskega organa o uvrstitvi blaga v postopku za preizkus pobude brezpredmetni. Ostali očitki, s katerimi je pobudnica utemeljevala neustavnost izpodbijane določbe CZ, pa so očitno neutemeljeni.

4.Iz zgolj pavšalnega očitka neskladnosti izpodbijane določbe s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami (drugi odstavek 153. člena Ustave) niti ni mogoče razbrati, v čem naj bi bilo to neskladje. Razlogov, zaradi katerih bi bila določba, ki z omogočanjem naknadnega obračuna carine preprečuje izogib plačila carine, v neskladju z drugim odstavkom 153. člena Ustave, pa Ustavno sodišče samo tudi ni našlo.

5.Glede na to, da je bil CZ, katerega sestavni del je izpodbijana določba, objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/95 z dne 10. 1. 1995, na podlagi Zakona o spremembi Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 28/95 z dne 26. 5. 1995) pa se je začel uporabljati s 1. 1. 1996, določba 154. člena CZ pa je bila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Carinskega zakona, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 32/99 z dne 6. 5. 1999 spremenjena (spremembe so se začele uporabljati s 1. 7. 1999), je zatrjevanje neskladnosti s prvim odstavkom 154. člena Ustave, po katerem morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati, očitno neutemeljeno.

6.Iz zgoraj navedenih rokov objave in začetka veljavnosti pa je tudi jasno razvidno, da izpodbijana določba ni učinkovala za nazaj. Zaradi tega tudi zatrjevanje neskladja s prvim odstavkom 155. člena Ustave ni utemeljeno.

7.Na podlagi vsega navedenega je Ustavno sodišče tako pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 154. člena CZ zavrnilo.

C.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS in šeste alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednika

dr. Lojze Ude

1Skladno s petim odstavkom 154. člena CZ carinskega dolga tako ni treba naknadno obračunati, če je bila odločitev, da se carinski dolg ne obračuna ali obračuna v nižjem znesku kot je to določeno z zakonom, sprejeta na podlagi napake carinskega organa, ki je carinski dolžnik ni mogel opaziti in je ravnal v dobri veri in v skladu z veljavnimi carinskimi predpisi v zvezi s carinskimi deklaracijami, oziroma če bi bilo treba naknadno obračunati znesek carinskega dolga, ki ne presega zneska, ki ga določi Vlada.