Jedro

Tožnika nimata ekonomskega interesa na vzpostavitev prejšnjega stanja glede postavitve dveh zabojnikov za smeti, ki jih je odpeljal toženec. Nista namreč prerekala njegove trditve, da jima je komunalno podjetje že pred vložitvijo tožbe pripeljalo nov zabojnik za odlaganje odpadkov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v I. točki izreka tako spremeni, da se zavrne zahtevek v delu, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega stanja glede postavitve dveh zabojnikov za smeti na skupni dovoz k stanovanjski hiši (točka I. b), sicer se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnika sta tožencu v roku 8 dni dolžna povrniti znesek 212,49 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po preteku 8 dnevnega roka od vročitve drugostopne odločbe do plačila.

Obrazložitev

1. V postopku zaradi motenja posesti je sodišče delno ugodilo tožbenemu zahtevku in tožencu naložilo, da je dolžan vzpostaviti prejšnje stanje, tako da: (1.) iz zgornjega balkona na meji med stanovanjem tožnikov in stanovanjem toženca odstrani pregrado – leseno desko, ki je razvidna iz fotografije št. 5, (2.) na skupni dovoz k hiši postavi nazaj dva zabojnika za smeti, kot je razvidno iz fotografije št. 2 in (3.) pred vhod v stanovanje na zgornji strani hiše namesti dva lesena trama širine 8,00 cm, višine 8,00 cm in dolžine 5,00, m kot je razvidno iz fotografije št. 3, tako da bo ponovno omogočeno parkiranje pred vhodnimi vrati stanovanja toženca in ločenim vhodom v stanovanje tožnikov. Tožencu je še naložilo, da se je dolžan vzdržati podobnih motilnih ravnanj, in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. V presežku je zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo toženec iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov, s predlogom, da višje sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Opozarja, da se izrek sodbe sklicuje na fotografije, ki niso njen sestavni del. Zato se odločitve sodišča ne da preizkusiti in je podana kršitev 14. točke 339. člena ZPP. Tožnik je v tožbi navedel, da ima hiša dva balkona, pri čemer zgornji balkon povezuje stanovanje v lasti tožnikov in stanovanje v lasti toženca. Zahteval je odstranitev lesene pregrade, ki naj bi jo postavil toženec. Tožnik ni zatrjeval, da bi imel balkon v posesti v delu, kjer je toženec postavil pregrado, niti ni opisoval izvrševanja te posesti. Tožba je zato nesklepčna in jo je treba zavreči. Zaslišanje tožnice ne more nadomestiti pomanjkljivih tožbenih navedb. Tožnik ni zatrjeval niti dokazal, da bi toženec dopustil posest njegovih zabojnikov in da posesti ne bi izvajal na skrivaj. Tožnika sta poklicala komunalno podjetje, ki jima je pripeljalo nove zabojnike, zato nimata interesa zahtevati vzpostavitve prejšnjega stanja. Toženec je pri odstranitvi tramov ravnal v okviru samopomoči. Ob zaslišanju je navedel, da je uredil teraso pred hišo in vhodom v hišo, nato je opazil, da sta tožnika tam zaradi lažjega parkiranja namestila trame. Povedal je, da je trama zgolj odstranil z mesta ob terasi in ju prenesel na tisti del zemljišča, ki se nahaja ob njegovem delu hiše. Tožnika bi trama lahko namestila nazaj. Zaradi odstranitve tramov parkiranje ni bilo onemogočeno. Zato tudi motenja v parkiranju ni bilo. Tožnika nista zatrjevala, da sta parkirala na terasi oziroma kdo naj bi tam parkiral, pa je bil z odstranitvijo tramov moten. Zato ne izkazujeta posestnega stanja ter načina izvajanja mirne posesti. Terasa parkiranju ni namenjena.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Očitane bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče ni zagrešilo. Izrek sklepa glede vzpostavitve prejšnjega stanja je dovolj določen, spremenjeno posestno stanje pa strankam znano. Sklicevanje izreka sklepa na fotografije iz sodnega spisa ne vpliva na razumljivost samega sklepa, temveč lahko pripomore k lažji realizaciji v izvršbi. Fotografije v spisu namreč lahko stranke kadarkoli vpogledajo.

5. Po določilu prvega odstavka 33. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri čemer se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Toženec je v odgovoru na tožbo navedel, da je balkonsko pregrado postavil zato, ker sta tožnika na njegovem balkonu skladiščila umetno rožo, okrasno kolo ter obešalnik za perilo, tam pa se sprehajajo tudi njuni psi. S tem je potrdil posest tožnikov na njegovem balkonu, ob zaslišanju pa je še navedel, da sta imela tam tudi dva sušilca za perilo. Da sta imela tožnika na balkonu posest, torej za toženca očitno ni bilo sporno, saj je prav slednjo želel onemogočiti s postavitvijo pregrade. Ne drži niti pritožbeni očitek, da posesti nista zatrjevala, saj sta v prvi pripravljalni vlogi izrecno navedla, da je toženec pregrado postavil na sredino balkona in ne na njegovo stran, s tem pa je posegel v del balkona, ki pripada tožnikoma. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da postavitev pregrade na balkonu predstavlja motilno dejanje, ki tožnika ovira v dotedanji uporabi tega prostora, zato je zahtevek po odstranitvi te pregrade in vzpostaviti prejšnjega stanja utemeljen.

6. Prav tako sodišče nima pomislekov glede odločitve o nastalem motenju z odstranitvijo dveh tramov. Toženec priznava, da sta bila trama postavljena zaradi lažjega parkiranja, odstranil pa jih je, ker ni mogel dopuščati, da bi mu s parkiranjem tožnikov nastala škoda (kar ponavlja tudi v pritožbi). Ni bistveno, ali tožnika po odstranitvi tramov tam še lahko parkirata, saj toženec priznava, da to izvajata težje zaradi velike nivojske razlike. Posestno stanje, ki je po ugotovitvah sodišča bilo takšno že dalj časa, je toženec samovoljno spremenil in otežil dosedanje izvajanje posesti, zato je dolžan vzpostaviti prejšnje stanje in se vzdržati nadaljnjega motenja.

7. Utemeljeno pritožba opozarja, da tožnika nimata ekonomskega interesa na vzpostavitev prejšnjega stanje glede postavitve dveh zabojnikov za smeti, ki jih je odpeljal toženec. Nista namreč prerekala njegove trditve, da jima je komunalno podjetje že 22. 2. 2011, torej pred vložitvijo tožbe, pripeljalo nov zabojnik za odlaganje odpadkov. Čeprav sodišče verjame, da sta tožnika imela soposest na toženčevih dveh smetnjakih, saj so bili skupni za celotno nepremičnino, z odvozom smeti v času vložitve tožbe nista bila več motena, drugih trditev o potrebnosti vzpostavitve prejšnjega stanja pa nista postavila. V tem delu je sodišče zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja glede postavitve dveh zabojnikov za smeti zavrnilo. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

8. O stroških pritožbenega postopka je sodišče odločilo ob upoštevanju drugega odstavka 154. v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP. Toženčeve pritožbene stroške je odmerilo na 637,47 EUR (sestava pritožbe 312,00 EUR, povečano za materialni strošek in davek na dodano vrednost, taksa za pritožbo 255,00 EUR). Glede na tretjinski uspeh toženca s pritožbo, sta mu tožnika dolžna povrniti 212,49 EUR stroškov pritožbenega postopka, in sicer v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.