Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Drži, da je sposobnost biti stranka procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Vendar pa ne drži, da gre v primeru smrti pred vložitvijo tožbe za neodpravljivo pomanjkljivost, ki narekuje takojšnje zavrženje tožbe. Ker je sodišče prve stopnje štelo, da je bil toženec ob vložitvi tožbe že pokojni, bi moralo tožnika pozvati, da tožbo v določenem roku ustrezno popravi (prvi odstavek 81. člena ZPP). Anticipiranja, da teh pomanjkljivosti sploh ne bo mogel odpraviti, so zaenkrat preuranjena.
I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo tožbo, s katero je uveljavljal priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini, kjer je kot zemljiškoknjižni lastnik vpisan toženec.
2.Pritožuje se tožnik. S stališčem sodišča prve stopnje se ne strinja. Med drugim navaja, da toženca ne pozna. Vse, kar ve o njem, je iz listin, ki jih je pridobil. Nesporno je, da na podlagi podatkov, s katerimi tožnik razpolaga, toženec ni bil razglašen za mrtvega. Ne upravna enota ne drugi podatki ne izkazujejo, da bi bila zabeležena smrt, datum smrti ali pogrešanost toženca. Meni, da ni njegova dolžnost, da sproži dolgotrajne postopke razglasitve nekoga za mrtvega. Izpodbijana odločitev je preuranjena in iz več razlogov nepravilna.
3.Pritožba je utemeljena.
4.Sodišče prve stopnje je štelo, da toženec ne more biti pravdna stranka, saj gre za osebo, ki ob vložitvi tožbe ni bila več živa. Tako je sklepalo na podlagi podatkov v tožbi, in sicer, da je bil rojen leta 1891. To dejstvo za pritožbo ni sporno. Ob vložitvi tožbe bi torej imel toženec že 133 let, zato je glede na običajno in tudi najdaljšo doseženo življenjsko dobo1 gotovo, da je pokojni. Drugačno pritožbeno naziranje v tej procesni situaciji ni utemeljeno. S prej omenjenim zaključkom glede toženčeve smrti pritožbeno sodišče soglaša, ne soglaša pa nadaljnjim pravnim sklepanjem izpodbijane odločitve. Drži, da je sposobnost biti stranka procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Vendar pa ne drži, da gre v primeru smrti pred vložitvijo tožbe za neodpravljivo pomanjkljivost, ki narekuje takojšnje zavrženje tožbe. Takšna oziroma tako stroga je bila pretekla sodna praksa. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je bil z novelo ZPP-E v prvem odstavku 81. člena dopolnjen tako, da gre tudi v teh primerih za odpravljivo pomanjkljivost v zvezi s sposobnostjo biti stranka. Zakonodajalec je sledil pomislekom teorije, da je drugačno pravno postopanje prestrogo.2 Ker je sodišče prve stopnje štelo, da je bil toženec ob vložitvi tožbe že pokojni, bi moralo tožnika pozvati, da tožbo v določenem roku ustrezno popravi (prvi odstavek 81. člena ZPP). Anticipiranja, da teh pomanjkljivosti sploh ne bo mogel odpraviti, so zaenkrat preuranjena. Takojšnjega zavrženja tožbe prav tako ne opravičujejo.
5.Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), da ravna v skladu s predhodno navedenim.
-------------------------------
1Najstarejši moški na svetu so doživeli do 115 oziroma 116 let. Povzeto po spletni strani https://en.wikipedia.org/wiki/Oldest_people.
2Prim. A. Galič v Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Ljubljana 2005, 1. knjiga, str. 351 - 352.