10. 4. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Martine Grapulin iz Nove Gorice, ki jo zastopa Jelena Trunkl, odvetnica v Novi Gorici, na seji dne 10. aprila 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 26. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija 26. člen Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ), ker naj bi bil v nasprotju s členi 22, 33, 67 in 69 Ustave. Navaja, da je Mestna občina Nova Gorica pri Okrajnem sodišču vložila predlog za razlastitev njenih nepremičnin. Pobudnica meni, da z odškodnino, do katere naj bi bila upravičena po 26. členu ZSZ, ne bo odškodovana tako, kot naj bi ji to zagotavljale navedene ustavne določbe. Izpodbijana določba naj bi za določitev višine odškodnine upoštevala "le en kriterij, eno vsebino lastninske pravice, to je ocenjeno vrednost razlaščene nepremičnine po metodologiji plus stroške razlastitvenega postopka". V taki opredelitvi naj bi bila izključena odškodnina za škodo, ki razlaščencu nastaja zaradi okrnitve gospodarske funkcije zemljišča, ki je bilo funkcionalno vezano na razlaščeno zemljišče, in odškodnina za škodo, ki razlaščencu nastaja zaradi okrnitve gospodarske in socialne funkcije zaradi poslabševanja pogojev za življenje in delo, kot posledica kontinuiranega razlaščanja. Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 35/95 - v nadaljevanju ZUDVGA) naj bi razlaščencem priznaval večjo odškodnino od tiste, ki naj bi jo razlaščenci lahko dobili na podlagi 26. člena ZSZ, ker naj bi se po 10. členu ZUDVGA amortizacija nepremičnine ne upoštevala. ZSZ očita, da ne vsebuje določbe, ki bi razlaščencem zagotavljale odškodnine v višini vrednosti, ki jo zagotavlja nadomestni objekt v enaki velikosti, funkciji in kvaliteti gradnje, skladno z veljavnimi standardi in predpisi, kot to določa ZUDVGA. Drugi odstavek 26. člena ZSZ naj bi razlaščence prikrajšal še za valorizacijo vrednosti nepremičnine za čas od izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka do pravnomočnosti sklepa o razlastitvi. Po njenem mnenju bi morala biti pravična odškodnina določena glede na vrednost nepremičnine na dan izdaje sklepa o razlastitvi in po stanju ob izdaji sklepa o začetku razlastitvenega postopka. Ustavnemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega člena ZSZ.

2.Z uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZUreP-1) je bil med drugim razveljavljen tudi ZSZ, razen v delu, kolikor se nanaša na urejanje grajenega javnega dobra ter dela določbe prve alineje 56. člena (179. člen ZUreP-1). Drugi odstavek 177. člena ZUreP-1 določa, da se razlastitveni postopki, ki do uveljavitve tega zakona niso pravnomočno končani, končajo po dotlej veljavnih predpisih. Glede na to je pobudnica na poziv Ustavnega sodišča odgovorila, da pri pobudi vztraja in da razlastitveni postopek še ni končan. Navaja, da je bil izdan le sklep o začetku razlastitvenega postopka in da sodišče prve stopnje še ni izdalo odločbe o razlastitvi.

3.Glede na zatrjevane nepravilnosti izpodbijane ureditve Ustavno sodišče pojasnjuje, da ni pristojno odločati o medsebojni skladnosti zakonov ali zakonskih norm. Po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavno sodišče presoja medsebojno skladnost dveh zakonov le, če bi medsebojna neskladnost kršila načela pravne države in s tem 2. člen Ustave. Pobudnica takega neskladja ne zatrjuje.

4.Pobudnica namreč kršitve 22., 33., 67. in 69. člena Ustave vidi v tem, da izpodbijana določba ne vsebuje enakih določb kot ZUDVGA. Zato meni, da bo pri določitvi višine odškodnine za razlaščene nepremičnine prikrajšana. Zgolj dejstvo, da besedilo izpodbijane določbe ne vsebuje enakega besedila kot ZUDVGA, pa še ne pomeni, da pobudnica v razlastitvenem postopku po določbah ZSZ ne more uveljaviti svoje pravice do pravične odškodnine, skladno z veljavnimi standardi in predpisi. Tudi okoliščina, da ZSZ teh "standardov in predpisov" ne omenja izrecno (ZUDVGA pa nanje napotuje v drugem odstavku 10. člena), še ne pomeni, da se pri določanju višine odškodnine po 26. členu ZSZ ne uporabljajo. V čem naj bi bila odškodnina, ki mora biti po 26. členu določena po vrednosti nepremičnine, manjša od odškodnine, določene po vrednosti, ki zagotavlja nadomestni objekt v enaki velikosti, funkciji in kvaliteti gradnje, pobudnica ne pojasni. Poleg tega določbe ZSZ zagotavljajo tudi, da se razlaščencem zaradi razlastitve nepremičnin položaj ne sme poslabšati (24. in 25. člen ZSZ).

5.Pobudnica tudi trditev, da bo zaradi drugega odstavka 26. člena ZSZ prikrajšana za valorizacijo vrednosti nepremičnine, ugotovljene po stanju na dan izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka, utemeljuje le s svojo razlago te določbe. Navaja sicer, da je iz prakse sodišč splošno znano, da lahko tudi nepravdni postopki trajajo več let, hkrati pa ne omenja, da bi sodišča v teh primerih odločala tako, da bi bili razlaščenci zaradi trajanja postopka prikrajšani pri višini odškodnine.

6.Glede na navedeno in ker sodišče o razlastitvi in nadomestni nepremičnini oziroma odškodnini v razlastitvenem postopku, s katerim pobudnica utemeljuje pravni interes za vložitev pobude, še ni odločalo, pobudnica z razlogi, ki jih navaja, ne more utemeljiti, da izpodbijana določba krši 22., 33., 67. in 69. člen Ustave. Uporaba zakonskih določb v posameznih primerih odločanja sodišča pa sama po sebi in zunaj postopka z ustavno pritožbo ne more biti predmet presoje ustavnosti predpisa. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić