Jedro

Omejitev iz 128. člena ZD velja samo za omejitev dedovanja in se ne uporablja za omejitev stečajne mase v stečaju zapuščine brez dedičev, ko do dedovanja sploh ne pride. Izločitev iz zapuščine po določbi prvega odstavka 128. člena ZD ni dedovanje, vendar do izločitve in pridobitve lastninske pravice Republike Slovenije oziroma občine po tej določbi ne pride, če ni dedičev, pač pa je začet stečaj zapuščine brez dedičev. V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine brez dedičev po določbi 1. točke tretjega odstavka 418. člena ZFPPIPP spadajo vse stvari, katerih lastnik je bil zapustnik ob smrti, in druge premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti. Zakon ne določa nobene omejitve stečajne mase glede zapustnikovega premoženja, ki bi istočasno po določbi prvega odstavka 128. člena ZD prešlo na Republiko Slovenijo oziroma občino.

Izrek

I. Pritožbi stečajnega upravitelja se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. in III. odstavku izreka razveljavi, v IV. odstavku izreka pa spremeni, tako da v tem odstavku glasi: "Zapuščina, navedena v I. odstavku izreka sklepa se prenese v stečajno maso v postopek stečaja zapuščine po pokojnem V.T., opr. št. St 1893/2017 Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu."

II. Pritožba Republike Slovenije in v ostalem pritožba stečajnega upravitelja se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Stečajni upravitelj sam nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, katero premoženje (lastnina in solastninski deleži na določenih nepremičninah) spada v zapuščino zapustnika V.T., vrednost zapuščine 30.923,96 EUR in višino terjatev do zapuščine 29.500,86 EUR (I. odstavek izreka). Po določbi prvega odstavka 128. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) je omejilo dedovanje do višine terjatve Republike Slovenije, 6.353,07 EUR, za zavarovanje katere je na nepremičninah, ki predstavljajo zapuščino, ugotovilo zakonito zastavno pravico (II. odstavek) in naložilo zemljiški knjigi, da po pravnomočnosti sklepa vknjiži zakonito zastavno pravico (III. odstavek). Ugotovljeno zapuščino, obremenjeno z zakonito zastavno pravico za zavarovanje terjatve RS iz naslova denarne socialne pomoči, ki jo je zapustnik prejemal od 6. 1. 2006 do 21. 1. 2016 je preneslo v stečajno maso v postopku stečaja zapuščine, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu pod opr. št. St 1893/2017 (IV. odstavek). Zapuščinski postopek je po določbi 203. člena ZD ustavilo (V. odstavek).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje sta se pritožila Republike Slovenije in K.K, stečajni upravitelj v postopku stečaja zapuščine V.T..

3. Republika Slovenija, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, se ne strinja, da je sodišče prve stopnje v stečajno maso stečaja zapuščine preneslo celotno zapuščino, čeprav obremenjeno. Njen zahtevek za omejitev dedovanja po 128.členu ZD ni denarna terjatev. V resnici del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti socialne pomoči, preide v last Republike Slovenije (ali občine, če je pomoč dajala občina) in ne spada v zapuščino. Institut zakonite zastavne pravice se uporabi v primeru iz četrtega odstavka 128. člena ZD, ko se dediči zavežejo povrniti vrednost zapustniku dane pomoči, do česar pa ni prišlo, saj so se vsi dediči dedovanju odpovedali. Pritožnica šteje, da je njena terjatev prednostna, vendar ima z izpodbijanim sklepom slabši vrstni red v primerjavi z ločitvenimi upniki. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Stečajni upravitelj iz vseh pritožbenih razlogov izpodbija II., III., IV. in V. odstavek izreka sklepa sodišča prve stopnje. Nasprotuje odločitvi, da je sodišče prve stopnje za terjatev Republike Slovenije iz naslova prejete socialne pomoči ustanovilo zastavno pravico in obremenjeno zapuščino preneslo v stečajno maso. Tako bi lahko ravnalo, če bi do dedovanja prišlo, vendar so se vsi dediči dedovanju odpovedali, začet pa je postopek stečaja zapuščine brez dedičev. Dedovanja, do katerega ni prišlo, sodišče ne bi smelo omejiti po 128. členu ZD, katerega namen je v tem, da dediči ne dedujejo premoženja, ki ustreza zapustniku izplačanim javnim sredstvom. Kadar zaradi stečaja zapuščine premoženja po zapustniku ne prejme nihče od dedičev, te določbe ni mogoče uporabiti. Po začetku stečajnega postopka zapuščine na njej ni mogoče ustanoviti zastavne pravice. Republika Slovenija lahko svojo terjatev priglasi kot navadno terjatev v stečajnem postopku, saj njena terjatev ni prednostna. Izpodbijana odločitev bi pomenila, da bi Republika Slovenija z naknadno pridobljenim najboljšim vrstnim redom preskočila ostale ločitvene upnike, ki so svojo pravico pridobili in zavarovali za časa zapustnikovega življenja. Tudi peti odstavek 128. člena ZD ne določa zastavne pravice z najboljšim vrstnim redom. Po mnenju stečajnega upravitelja je potrebno v stečajno maso zapuščine V.T. prenesti vse njegovo premoženje, brez obremenitev v korist Republike Slovenije, zato predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v tem delu v nov postopek.

5. Pritožba stečajnega upravitelja je v pretežnem delu utemeljena, pritožba Republike Slovenije pa ni utemeljena.

6. Nobena pritožba ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, katero premoženje je imel zapustnik ob smrti in o njegovi vrednosti 30.923,96 EUR (I. odstavek izreka sklepa). Prav tako ni sporno, da so se vsi, ki bi lahko bili dediči, dedovanju odpovedali in da je bil 28. 6. 2017 začet postopek stečaja zapuščine brez dedičev.

7. Sodišče prve stopnje je po 128. členu ZD omejilo dedovanje za vrednost 6.353,07 EUR, ki jo je Republika Slovenija uveljavljala od skupne vrednosti 12.042,35 EUR socialne pomoči, dane zapustniku. Prvi odstavek 128. člena ZD določa, da se omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je prejemala socialno pomoč, financirano iz proračuna Republike Slovenije, izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije. Stečajni upravitelj ima prav, da omejitev iz 128. člena ZD velja samo za omejitev dedovanja, in se ne uporablja za omejitev stečajne mase v stečaju zapuščine brez dedičev, ko do dedovanja sploh ne pride. Na to kaže že naslov navedenega člena: "Omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu." Ustavno sodišče je že presojalo ustavnost te določbe in zavzelo stališče, da je ustavno dopustno omejiti dedovanje po osebi, ki je prejemala socialno pomoč in ob smrti zaradi pomoči imela premoženje, ki bi ga sicer dobili dediči, da se državi vrnejo sredstva pomoči in se ne siromašijo skladi za ugotavljanje pomoči drugim potrebnim. Po mnenju teorije je ratio legis omejitve dedovanja po 128. členu ZD v tem, da se premoženje, ki je nastalo ali se ohranilo zaradi družbene pomoči, vrne družbi, ne pa da ga dobijo dediči (prof. dr. Karel Zupančič, Dedno pravo, Založba Uradni list, 2009, stran 58). Pri omejitvi dedovanja premoženja osebe, ki je prejemala socialno pomoč, gre torej za razmerje med državo, ki je zapustniku pomoč dajala, in dediči, ki zapustnikovo premoženje sicer pridobijo brez ekvivalenta (za zapustnikove dolgove odgovarjajo samo do višine vrednosti podedovanega premoženja). V primeru stečaja zapuščine brez dedičev pa ni dedičev, ki bi neodplačno prejeli zapuščino, pač pa je država v enakopravnem razmerju z drugimi upniki prejemnika pomoči, ki so prav tako prispevali k nastanku ali ohranitvi njegovega premoženja, saj bi bilo s poravnavo obveznosti zapustnikovo premoženje manjše. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da Republika Slovenija uveljavlja omejitev dedovanja za 6.353,07 EUR, terjatve drugih upnikov pa znašajo 23.147,78 EUR. 128. člen ZD ureja omejitev dedovanja ali prehoda zapustnikovega premoženja na dediče. Ne določa, da premoženje prejemnika socialne pomoči že zaradi dejstva prejete pomoči postane po njegovi smrti last Republike Slovenije (oziroma občine, če je pomoč nudila občina), kar bi bilo brez prejemnikove volje sporno. Izločitev iz zapuščine po določbi prvega odstavka 128. člena ZD ni dedovanje, vendar do izločitve in pridobitve lastninske pravice Republike Slovenije oziroma občine po tej določbi ne pride, če ni dedičev, pač pa je začet stečaj zapuščine brez dedičev.

8. Zapustnik V.T. je umrl 10. 1. 2016, kar je bilo še pred zadnjimi spremembami določb ZD (Uradni list RS, št. 63/2016) in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - (v nadaljevanju ZFPPIPP), o stečaju zapuščine, ki veljajo od 22. 10. 2016 dalje. Vendar so se zadnji zakoniti dediči dedovanju odpovedali tik pred uveljavitvijo sprememb, zato so na obvestilo sodišča prve stopnje o zapuščini brez dedičev (drugi odstavek 142.a člena ZD) z dne 2. 11. 2016 bili že upniki tisti, ki so v skladu s 142.b členom ZD predlagali, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso in predlagali stečaj zapuščine brez dedičev, ki je bil začet s sklepom stečajnega sodišča 28. 6. 2017. 9. Po določbi 415.člena ZFPPIPP je namen postopka stečaja zapuščine, da bi vsi upniki iz stečajne mase prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih (sorazmernih) deležih. Če je začet stečaj zapuščine brez dedičev, po 1. točki prvega odstavka 417.d člena ZFPPIPP velja, da zapuščina preide v stečajno maso z uvedbo dedovanja. V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine brez dedičev po določbi 1. točke tretjega odstavka 418. člena ZFPPIPP spadajo vse stvari, katerih lastnik je bil zapustnik ob smrti, in druge premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti. Zakon ne določa nobene omejitve stečajne mase glede zapustnikovega premoženja, ki bi istočasno po določbi prvega odstavka 128. člena ZD prešlo na Republiko Slovenijo oziroma občino.

10. Sodišče prve stopnje je bilo v zapuščinskem postopku v skladu s tretjim odstavkom 417. člena ZFPPIPP dolžno zapuščino prenesti v stečajno maso zapuščine brez dedičev. To je sicer storilo, vendar je zapuščino neutemeljeno omejilo do višine terjatve Republike Slovenije in jo neutemeljeno obremenilo z zakonito zastavno pravico za to terjatev 6.353,07 EUR. Zakonita zastavna pravica bi bila mogoča po določbah četrtega in petega odstavka 128. člena ZD, če se dediči ne bi odpovedali dedovanju, pač pa bi dedovali vse zapustnikovo premoženje in bi se Republiki Sloveniji obvezali povrniti vrednost zapustniku dane pomoči. Do tega ni prišlo. Obrazloženo pomeni, da ne bi bila pravilna niti odločitev o stvarnopravnem prenosu ustreznega dela premoženja na Republiko Slovenijo po prvem in tretjem odstavku 128. člena ZD.

11. Stečajni upravitelj varuje interese vseh zapustnikovih upnikov, zato je upravičen izpodbijati sklep zapuščinskega sodišča o prenosu zapuščine v stečajno maso, kolikor ta prenos nasprotuje pravicam ostalih upnikov. Iz obrazloženih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP, v zvezi s 163. členom ZD njegovi pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v delu o omejitvi zapuščine in o zakoniti zastavni pravici (II. odstavek izreka) ter vknjižbi zakonite zastavne pravice (III. odstavek), IV. odstavek izreka pa je spremenilo tako, da se v stečajno maso prenese neobremenjena zapuščina. O razveljavljenem delu sklepa sodišča prve stopnje ni potrebno novo odločanje. Čeprav se je stečajni upravitelj skliceval tudi na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, dejanske ugotovitve prvega sodišča niso bile sporne, pač pa le uporaba materialnega prava. Pritožba stečajnega upravitelja je neutemeljeno nasprotovala odločitvi sodišča prve stopnje, da se zapuščinski postopek ustavi (V. odstavek izreka), saj po prenosu zapuščine v stečajno maso ni premoženja, o katerem bi sodišče lahko odločalo v zapuščinskem postopku (prvi odstavek 203. člena ZD), zato jo je pritožbeno sodišče v tem delu zavrnilo (2. točka 365.člena ZPP, v zvezi s 163.členom ZD).

12. Razlogi, iz katerih je utemeljena pritožba stečajnega upravitelja, so hkrati razlogi za neutemeljenost pritožbe Republike Slovenije. Zaradi stečaja zapuščine brez dedičev Republika Slovenija ni pridobila solastninske pravice po prvem odstavku 128. člena ZD na ustreznem delu zapuščine, ki bi se s sklepom izročila njenemu pristojnemu organu. Nima terjatev do dedičev iz četrtega odstavka 128. člena ZD in njena terjatev ni prednostna, ki bi bila zavarovana z zakonito zastavno pravico iz četrtega odstavka 128. člena ZD. Uveljavljati jo bo morala v stečajnem postopku.

13. Stroške pritožbenega postopka je priglasil samo stečajni upravitelj. Višine ni natančno določil, poleg tega pa je zapuščinski postopek vrsta nepravdnega postopka, za katerega načeloma velja, da vsaka stranka nosi svoje stroške, zato pritožbeno sodišče predlogu stečajnega upravitelja za povrnitev stroškov pritožbenega postopka ni ugodilo.