Jedro

Odobritev stranke bi učinkovala le, če bi pooblaščenec A. A. izkazal, da izpolnjuje pogoje za zastopanje pred okrožnim sodiščem, torej, da ima opravljen PDI.

Ker je oseba, ki je v imenu tožeče stranke vložila predlog za izvršbo, v odgovoru na poziv navedla le, da se bo tožeča stranka zastopala sama po njenem zakonitem zastopniku, in torej ni predložila potrdila o opravljenem PDI, niti ustreznega pooblastila tožeče stranke za zastopanje pred okrožnim sodiščem, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da pravdna dejanja, ki jih je opravila v postopku za tožečo stranko (dopolnitev tožbe), sploh niso bila opravljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče je z izpodbijanim sklepom sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 18066/2015 z dne 20. 2. 2015 razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku izreka ter tožbo zavrglo.

2. Zoper citirani sklep je tožeča stranka vložila pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja (3. in 2. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje sklep pravilno vročalo neposredno tožeči stranki. Pritožbo pa je vložil v njenem imenu zastopnik „M.“. V skladu s prvim in četrtim odstavkom 343. člena ZPP pritožba, ki jo vloži oseba, ki nima te pravice, ni dovoljena in se jo praviloma zavrže. Pritožbeno sodišče je v konkretnem primeru pritožbo vseeno obravnavalo, saj je bil razlog za zavrženje tožbe prav neobstoj pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje. V nasprotnem primeru tožeča stranka ne bi imela možnosti pravnega varstva zoper odločitev sodišča prve stopnje.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sklep je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj zadeva ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu. Sklep, s katerim je končan postopek v sporu majhne vrednosti, se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. V postopku pred okrajnim sodiščem je lahko pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben (prvi odstavek 87. člena ZPP). Postopek v obravnavani zadevi se je začel s predlogom za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Iz vloženega predloga za izvršbo izhaja, da ga je za tožečo stranko (takrat upnico) kot pooblaščenka vložila I. M. V skladu z določbo šestega odstavka 40. člena ZIZ, v primeru, če upnik vloži predlog za izvršbo po pooblaščencu, pooblastila ni treba predložiti, ampak se v predlogu za izvršbo navede, da je bilo pooblastilo dano in v kakšnem obsegu. Šteje pa se, da je upnik umaknil predlog za izvršbo, če se pojavi upravičen dvom v njegovo izjavo, da ima pooblastilo, pa po pozivu sodišča, da takoj predloži pisno pooblastilo (listino), tega ne stori (sedmi odstavek 40. člena ZIZ).

7. V postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit – PDI (tretji odstavek 87. člena ZPP). Sodišče mora med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje (šesti odstavek 98. člena ZPP). Sodišče prve stopnje (okrožno sodišče) je, ko mu je bila zadeva odstopljena iz Okrajnega sodišča v Ljubljani, plačilni nalog za doplačilo sodne takse in poziv, da tožbo v roku 8 dni dopolni, pravilno vročalo neposredno tožeči stranki. Iz oznake pooblaščenca na predlogu za izvršbo namreč ni bilo razvidno, da je pooblaščenka I. M. s.p. oseba, ki izpolnjuje pogoje za zastopanje pred okrožnim sodiščem. Na poziv sodišča je tožeča stranka tožbo dopolnila in predložila pooblastilo tožeče stranke g. A. A. za zastopanje pred okrajnim sodiščem, z dne 16. 1. 2014 (A1).

8. Ker iz pooblastila ne izhaja, da A. A. izpolnjuje tudi pogoje za zastopanje pred okrožnim sodiščem, ga je s sklepom z dne 2. 7. 2015 pravilno pozvalo, da v skladu z določbo tretjega odstavka 87. člena v zvezi s četrtim odstavkom 88. člena ZPP, v roku 8 dni predloži potrdilo o opravljenem PDI in pooblastilo za zastopanje pred okrožnim sodiščem ter izkaže odobritev zakonitega zastopnika tožeče stranke za opravljena pravdna dejanja (za dopolnitev tožbe). V III. točki izreka sklepa je pooblaščenca pravilno opozorilo, da bo v nasprotnem primeru štelo, da dejanja, ki jih je ali jih bo v tem postopku opravil A. A. oziroma pisarna M., niso opravljena.

9. Na navedeni poziv sodišča prve stopnje je odgovoril A. A. z vlogo z dne 12. 6. 2015, da se bo tožeča stranka zastopala sama po njenem zakonitem zastopniku. Ni torej predložil potrdila o opravljenem PDI, niti ustreznega pooblastila tožeče stranke za zastopanje pred okrožnim sodiščem. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da pravdna dejanja, ki jih je v postopku za stranko opravil A. A. (dopolnitev tožbe), sploh niso bila opravljena (četrti odstavek 88. člena in tretji odstavek 98. člena ZPP).

10. Pritožnica navaja, da je na podlagi dejstva, da je tožeča stranka dala pooblastilo za zastopanje pooblaščencu pred okrajnim sodiščem, jasno izrazila voljo, da tudi tista dejanja, ki jih ta opravi pred okrožnim sodiščem, odobrava. Odobritev stranke bi lahko učinkovala le v primeru, če bi pooblaščenec A. A. tudi izkazal, da izpolnjuje pogoje za zastopanje pred okrožnim sodiščem, torej da ima opravljen PDI. Tega pa v tem postopku ni izkazal. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo dopolnitve tožbe, ki jo je vložil pooblaščenec, ki nima ustreznih strokovnih kvalifikacij za zastopanje pravdnih strank pred okrožnim sodiščem (opravljen PDI). S tem pa se izkaže, da je neuspešno potekel rok, ki ga je naložilo sodišče neposredno tožeči stranki za dopolnitev tožbe. Zato je bilo treba tožbo, ki ni bila sposobna za obravnavanje, zavreči (peti odstavek 108. člena ZPP). Ostale pritožbene navedbe o tem, da naj pooblaščenka ni prekoračila pooblastil, da v sklopu pravne pisarne delajo osebe, ki imajo opravljen PDI, kakor tudi odvetniki, da bi v tem sodnem postopku, če ne bi sodišče tožbe zavrglo, pooblaščenka zagotovila stranki zastopanje po odvetniku na naroku, so lahko pomembne v razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem, ne pa za odločitev o pritožbi. Zato se do njih pritožbeno sodišče ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Ker pritožba ni utemeljena, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).