Jedro

Vloga tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni vsebovala vseh sestavin, ki so obvezne po 32. členu ZBPP. Tako iz nje ni bilo mogoče razbrati podatkov o zadevi, v zvezi s katero želi brezplačno pravno pomoč. Zato jo je organ za BPP zaradi nepopolnosti in nerazumljivosti v smislu 67. člena ZUP utemeljeno zavrgel, potem ko je bil tožnik z dopisom neuspešno pozvan, naj vlogo popravi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče RS vlogo tožnika kot prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zavrglo. V obrazložitvi se najprej sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči(Uradni lis RS, št. 96/04, v nadaljevanju ZBPP). Ugotavlja, da organ za BPP odloča o dodelitvi brezplačne pravne pomoči na podlagi ustrezne vloge prosilca v smislu 125. člena ZUP, v zvezi s 1. in 2. odstavkom 34. člena ZBPP. Taka je tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča, izraža v sklepu I Up 1340/2003. Vsebina prošnje je natančno določena v 32. člena ZBPP. Kaj točno mora vsebovati, pa je izrecno navedeno v 3. odstavku omenjenega člena. Ker vloga tožnika omenjenih sestavin ni imela, jo je organ za BPP označil za nepopolno oziroma nerazumljivo. Zaradi navedenega je tožniku vrnil vlogo v popravek ter mu določil rok, v katerem jo mora popraviti, v smislu 1. odstavka 67. člena ZUP. Prosilčeva prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči namreč ni vsebovala vseh podatkov, ki jih določa ZBPP v 32. členu, saj prosilec v prošnji ni navedel podatkov o zadevi, za katero rabi pravno pomoč, da bi jo bilo mogoče obravnavati. Navedel je le opravilno številko upravnega spora, kjer pa ni stranka postopka. Prav tako svoji vlogi ni predložil nobenega upravnega akta. Prosilec se je na dopis, ki mu je bil vročen dne 4. 1. 2011 odzval z vlogo z dne 10. 1. 2011. V njej pa le navaja, naj se mu za popravo njegove vloge z dne 6. 12. 2010 določi odvetnika. Svoji vlogi je sicer predložil več listin. Ne glede na to, pa njegova prošnja za BPP še vedno ni na predpisanem obrazcu oziroma dopolnitev ne vsebuje vseh oblik iz predpisanega obrazca. Zaradi navedenega takšna vloga še vedno ni v skladu z določili 32. člena ZBPP, tako da preveritev objektivnih kriterijev za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni možna. Zato jo je organ za BPP na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP zavrgel. Tožnik v tožbi posplošeno navaja, da mu človekove pravice v prvi vrsti kratijo pristojni organi za brezplačno pravno pomoč, predvsem organ naslovnega sodišča. Iz sodno izvedenskih psihiatričnih mnenj pa je jasno zavedeno, da že iz srede devetdesetih let ni zmožen skrbeti za svoje pravice in koristi pred sodišči ter sklepati pravne posle. Kljub temu dejstvu pa sodniki pri svojih odločbah in sodbah vztrajajo. Ponavlja, da je žrtev naslovnega sodišča, ki mu za zlorabo finančne stiske in ignorance sodno izvedenih psihiatričnih mnenj že več let krati njegove človekove pravice in svoboščine. Meni, da je tudi določba 22. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) neustavna.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe.

Sodišče je o zadevi odločilo izven glavne obravnave, po sodnici posameznici, skladno z 59. in 13. členom ZUS-1. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je dolžno med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, procesno sposoben v smislu 80. člena ZPP v zvezi s 22. členom ZUS-1. Pri tem je ugotovilo, da tožniku poslovna sposobnost še ni bila pravnomočno odvzeta. Zato kot stranka postopka v danem primeru lahko nastopa.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po mnenju sodišča tožnikova vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni vsebovala vseh sestavin, ki so po 32. členu ZBPP obvezne. Tako iz tožnikove vloge ni bilo mogoče razbrati podatkov o zadevi, v zvezi s katero želi brezplačno pravno pomoč. Pod opravilno številko vpisnika Upravnega sodišča RS, ki jo je navedel tožnik, se ne vodi nobena zadeva, ki bi se nanašala na tožnika. Zato je tudi po mnenju tega sodišča organ za BPP storil prav, ko je tožnikovo vlogo zaradi nepopolnosti in nerazumljivosti v smislu 67. člena ZUP zavrgel, in to potem, ko je bil tožnik z dopisom neuspešno pozvan, naj popravi in v čem naj popravi svojo vlogo.

Pri tem sodišče še pripominja, da tožnikovo psihično stanje, četudi je izkazano z izvedeniškimi mnenji, v skladu z ZBBP na dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne more vplivati. Prav tako tožnik ni pojasnil, v čem naj bi bil 22. člen ZUS-1 neustaven in kako bi slednje lahko vplivalo na konkretno zadevo. Zgolj pavšalno navajanje pa je premalo.

Glede na navedeno je sodišče, ker tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.