Jedro

Vsak mladoletnik, ki je osumljen kaznivega dejanja, ima pravico do individualne ocene, s katero se ugotovijo posebne potrebe mladoletnika glede varstva, izobraževanja, usposabljanja in socialnega vključevanja, ali in v kolikšni meri bi bili za mladoletnika potrebni posebni ukrepi v času kazenskega postopka, obseg njegove kazenske odgovornosti in ustreznost določene kazni ali vzgojnega ukrepa.

Čeprav je individualna ocena mladoletnika izjemnega pomena za ustrezno obravnavo mladoletnika v kazenskem postopku, zaradi česar mora sodišče tekom kazenskega postopka zaslišati mladoletnikove starše, njegovega skrbnika in druge, ki lahko dajo o njem potrebne podatke ter zahtevati od organa socialnega varstva poročilo o okoliščinah iz prvega odstavka 469. člena ZKP, je sodišče dolžno upoštevati tudi koristi mladoletnika, da se z izvedbo predlaganih dokazov postopek ne podaljša nesorazmerno, saj je v omenjenem postopku v ospredju načelo hitrega postopanja, da se postopek čim prej konča (461. člen ZKP).

Zagovornik ob podaji dokaznega predloga za zaslišanje mladoletnikove sestre ni navedel, kaj relevantnega, koristnega oziroma ključnega bi bilo ugotovljeno z njeno izpovedbo, tudi ni razvidno, kaj bi vedela mladoletnikova sestra povedati več, kar je že povedala mladoletnikova mama v razgovoru s socialno delavko glede mladoletnikovih osebnih okoliščin in razmer, v katerih živi.

Izrek

Dokazna predloga za zaslišanje mladoletnikove mame A. A. in mladoletnikove sestre B. A. se zavrneta.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani teče proti mladoletnemu C. A. pripravljalni postopek zaradi petih kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena KZ-1, kaznivega dejanja spolnega nasilja po tretjem odstavku 171. člena KZ-1 in dveh kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. V postopku je mladoletnik podal zagovor, oškodovanci D. D., E. D. in F. D. so podali izpovedbe, od predlaganih prič je bil do sedaj zaslišan brat oškodovanke D. D., G. D. Zagovornik mladoletnega C. A. je po zaslišanju oškodovanke D. D. 29. 5. 2024 sodišču predlagal izvedbo novih dokaznih predlogov, in sicer zaslišanje mladoletnikove mame A. A., mladoletnikove sestre B. A., H. H. in I. I. 2. Državna tožilka na dokazne predloge, ki jih je zagovornik podal na naroku 29. 5. 2024, ni podala odgovora oziroma nanje "ni imela pripomb".

3. Sodnica za mladoletnike je na podlagi 463. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 177. člena ZKP zahtevala odločitev višjega sodišča o njenem nestrinjanju s predlaganimi dokazi zagovornika za zaslišanje mladoletnikove mame A. A. in sestre B. A. Navedla je, da je zagovornik predlagal zaslišanje A. A., ki naj bi po izpovedbah zaslišanih prič večkrat kontaktirala z oškodovanko D. D. B. A. bi znala, kot je navedel zagovornik, izpovedati dejstva glede mladoletnika. Dokazna predloga sta po oceni sodnice za mladoletnike neutemeljena in nesubstancirana, saj je sodišče v skladu z določbami ZKP že opravilo razgovor z mladoletnikovo mamo A. A. z namenom ugotavljanja socialne anamneze in drugih podatkov o mladoletniku, zagovornik tudi ni pojasnil, zakaj bi bilo (dodatno) ugotavljanje dejstev o mladoletniku potrebno oziroma relevantno za postopek, niti zakaj bi mladoletnikova sestra vedela izpovedati dejstva o mladoletniku, ki jih mama ni. Zagovornik tudi ni pojasnil, katera dejstva bi se ugotavljala, izkazovala z zaslišanjem mladoletnikove mame, ki jo je predlagal v zvezi s komunikacijo med njo in oškodovanko oziroma, kako bi njeno zaslišanje pripomoglo k razjasnitvi dejanskega stanja. Iz oškodovankine izpovedbe in izpovedb preostalih prič izhaja, da je komunikacija med oškodovanko D. D. in mladoletnikovo mamo A. A. potekala zgolj v zvezi s prošnjo oškodovanke, naj stori kaj v smeri, da bi mladoletnik prenehal s svojimi dejanji glede kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena KZ-1, kar po mnenju sodnice za mladoletnike v ničemer ne bi pripomoglo k ugotovitvi dejanskega stanja, relevantnega za to fazo postopka. Izvedba navedenih dokaznih predlogov je tudi neekonomična in v neskladju z načelom hitrosti postopka, saj gre za priporno mladoletniško zadevo, v kateri bi moralo biti načelo hitrosti postopka še toliko bolj spoštovano. Če bo državno tožilstvo predlagalo nadaljevanje postopka in se bodo predlagani dokazni predlogi izkazali za utemeljene in potrebne, bodo lahko izvedeni naknadno v fazi glavne obravnave.

4. Sodišče druge stopnje se strinja z razlogi, ki jih je podala sodnica za mladoletnike, da sta dokazna predloga neobrazložena.

5. Dokazni predlog mora biti določen in obrazložen tako, da je iz njega razvidno, katero določeno dejstvo želi predlagatelj dokaza s predlaganim dokazom dokazati. Le če je dokazni predlog ustrezno konkretiziran in s tem sposoben obravnavanja, mora sodišče, če je dokaz podan v obdolženčevo korist, opraviti preizkus, ali je predlagani dokaz pravno relevanten ali predlagani dokaz sploh obstaja ali je obramba oboje izkazala z ustrezno stopnjo verjetnosti in ali bo dokaz v korist obdolženca oziroma zanj uspešen.1

6. Tudi po oceni sodišča druge stopnje zagovornikovega predloga za zaslišanje mladoletnikove mame, ker "naj bi večkrat kontaktirala z oškodovanko", ni mogoče šteti za ustrezno konkretiziranega. Gre za povsem pavšalno, neargumentirano navedbo oziroma tako imenovani _fishing expedition_, v okviru katerega zagovornik niti ni konkretno navedel, v čem bi predlagana priča razbremenila mladoletnika očitkov. Sodnica za mladoletnike je sicer v povezavi z izpovedbami zaslišanih prič obrazložila, da izpovedba predlagane priče ne bi pripomogla k razjasnitvi dejanskega stanja, saj so zaslišane priče potrdile komunikacijo med mladoletnikovo mamo in oškodovanko, ki je potekala v zvezi z oškodovankino prošnjo, naj njen sin preneha z objavljanem njenih golih fotografij na družbenih omrežjih, vendar je navedena obrazložitev glede na zgoraj pojasnjeno, povsem odveč.

7. Vsak mladoletnik, ki je osumljen kaznivega dejanja, ima pravico do individualne ocene,2 s katero se ugotovijo posebne potrebe mladoletnika glede varstva, izobraževanja, usposabljanja in socialnega vključevanja, ali in v kolikšni meri bi bili za mladoletnika potrebni posebni ukrepi v času kazenskega postopka, obseg njegove kazenske odgovornosti in ustreznost določene kazni ali vzgojnega ukrepa.3 Pri izdelavi individualne ocene mladoletnika se upošteva zlasti osebnost in zrelost mladoletnika, njegovo ekonomsko, socialno in družinsko ozadje, vključno z njegovim življenjskim okoljem, ter morebitno posebno ranljivost, kot so učne težave in težave pri sporazumevanju.4 Od vsakokratnega konkretnega primera sta odvisna obseg in temeljitost individualne ocene mladoletnika, pri tem se upošteva zlasti teža kaznivega dejanja in morebitne kazenske sankcije, ki se lahko izrečejo, če je mladoletniku dokazano, da je storil kaznivo dejanje. Zakon o kazenskem postopku v prvem odstavku 469. člena nalaga sodišču, da v pripravljalnem postopku proti mladoletniku poleg dejstev, ki se nanašajo na kaznivo dejanje, zlasti ugotovi mladoletnikovo starost, okoliščine, ki so potrebne za presojo njegove duševne razvitosti, posebne ranljivosti, posebnih potreb na področju vzgoje, izobraževanja in zdravljenja, ter ugotoviti in proučiti vse druge okoliščine, ki se tičejo njegove osebnosti in razmer, v katerih živi (individualna ocena mladoletnika).

8. Iz zgoraj povzetega izhaja, da je individualno oceno mladoletnika priporočljivo izdelati v najzgodnejši ustrezni fazi postopka in pravočasno, da lahko državni tožilec že pred vložitvijo zahteve za uvedbo pripravljalnega postopka upošteva informacije iz te ocene.5 Čeprav je individualna ocena mladoletnika izjemnega pomena za ustrezno obravnavo mladoletnika v kazenskem postopku, zaradi česar mora sodišče tekom kazenskega postopka zaslišati mladoletnikove starše, njegovega skrbnika in druge, ki lahko dajo o njem potrebne podatke ter zahtevati od organa socialnega varstva poročilo o okoliščinah iz prvega odstavka 469. člena ZKP, je sodišče dolžno upoštevati tudi koristi mladoletnika, da se z izvedbo predlaganih dokazov postopek ne podaljša nesorazmerno, saj je v omenjenem postopku v ospredju načelo hitrega postopanja, da se postopek čim prej konča (461. člen ZKP).

9. Kot je bilo že pojasnjeno, se obseg in vsebina individualne ocene mladoletnika razlikujeta glede na okoliščine konkretnega primera in glede na to, v kateri fazi postopka ter za kakšen namen je bila podana zahteva za izdelavo navedene ocene. V konkretnem primeru teče pripravljalni postopek proti mladoletniku, ki mu je odvzeta prostost, in je dolžnost vseh oseb, ki sodelujejo v postopku, da ta poteka kar se da hitro, še toliko večja. V pripravljalnem postopku je bil že opravljen razgovor z mladoletnikovo mamo, sodišče prve stopnje je v skladu z drugim odstavkom 469. člena ZKP pridobilo tudi poročilo centra za socialno delo o mladoletnikovih osebnih okoliščinah. Zagovornik ob podaji dokaznega predloga za zaslišanje mladoletnikove sestre ni navedel, kaj relevantnega, koristnega oziroma ključnega bi bilo ugotovljeno z njeno izpovedbo, tudi ni razvidno, kaj bi vedela mladoletnikova sestra povedati več, kar je že povedala mladoletnikova mama v razgovoru s socialno delavko glede mladoletnikovih osebnih okoliščin in razmer, v katerih živi. Iz njegovega predloga torej izhaja zgolj pavšalna navedba, da bi slednja "znala izpovedati dejstva glede mladoletnika", zaradi česar je dokazni predlog, ob odsotnosti kakršnekoli vsebinske utemeljitve, kaj želi z njim dokazovati, povsem neustrezno obrazložen.

10. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da si mora sodišče resda prizadevati, da že v najzgodnejši fazi postopka zbere za izdelavo temeljite individualne ocene mladoletnika čim več podatkov, ki se nanašajo na njegovo osebnost, saj se mu le tako lahko zagotovi najustreznejša obravnava v kazenskem postopku, vendar bo te podatke in okoliščine sodišče ugotavljalo tudi na glavni obravnavi oziroma seji senata, če bo v nadaljevanju postopka do njiju prišlo. Individualna ocena mladoletnika se namreč posodablja ves čas postopka na način, da sodišče samo zbira podatke o mladoletnikovi osebnosti, ali zahteva, naj to zanj stori strokovni delavec pri sodišču oziroma zbiranje vseh relevantnih podatkov oziroma dejstev prepusti centru za socialno delo. Vselej mora sodišče vsaj enkrat v postopku tudi mladoletnika zaslišati o osebnih okoliščinah in vseh dejstvih, potrebnih za ustrezno nadaljnjo obravnavo.

11. Sodišče druge stopnje se v celoti strinja s prepričljivimi razlogi, ki jih je podala sodnica za mladoletnike, zato je dokazna predloga, navedena v izreku tega sklepa, zavrnilo, saj ju zagovornik ni konkretno utemeljil. 1 Tako tudi Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 272/2009 z dne 6. 5. 2010 in številne druge. 2 Direktiva (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku, glej 7. člen, glej tudi: Individual assessment of suspected or accused children: insights into good practice in the light of the Directive EU 2016/800. 3 Recital 35 Direktive (EU) 2016/800. 4 Recital 36 Direktive (EU) 2016/800. 5 Tako tudi: Recital 39 Direktive (EU) 2016/800.