Jedro

V skladu s tretjim oziroma petim odstavkom 33. člena ZSVarPre lahko samska oseba, ki je upravičena do varstvenega dodatka, v enem koledarskem letu prejme izredno denarno socialno pomoč le v višini enega minimalnega dohodka ter le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka, kot npr. za naravne nesreče, poplave, ipd.. Obutev, električni bojler, radiatorji in kurilno olje, za katere je tožnik uveljavljal izredno denarno socialno pomoč, so trajne potrošne dobrine, ki so zajete v varstvenem dodatku (ki ga tožnik že prejema) in zato zanje v skladu s tretjim odstavkom 33. člena ZSVarPre ni mogoče dodeliti izredne denarne socialne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 11. 11. 2013 in Centra za socialno delo A. št. ... z dne 27. 9. 2013 ter da se mu prizna izredna denarna socialna pomoč za kurilno olje, za dva radiatorja in električni bojler.

Štelo je, da so obutev, električni bojler, radiatorji in kurilno olje trajne potrošne dobrine, ki so zajete v varstveni dodatek in zato zanje zaradi določbe tretjega odstavka 33. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/10 s spremembami; v nadaljevanju: ZSVarPre) ni mogoče dodeliti izredne denarne socialne pomoči. Za tožnika velja tretji in peti odstavek 33. člena ZSVarPre po katerih lahko samska oseba, ki je upravičena do varstvenega dodatka, v enem koledarskem letu prejme izredno denarno socialno pomoč le v višini enega minimalnega dohodka ter le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka kot npr. za naravne nesreče, poplave, ipd..

2. Pritožuje se tožnik. Navaja, da sodišče ni hotelo upoštevati četrti odstavek 33. člena ZSVarPre in ne držijo navedbe, da izredne denarne socialne pomoči ne morejo dobiti osebe, ki prejemajo varstveni dodatek. Dosedaj je vedno dobival izredno denarno socialno pomoč za isti namen kot ga ima varstveni dodatek in sicer v letu 2014 zamenjavo vodovodne cevi in v letu 2014 enkrat za nakup kurilnega olja in menjavo odtočnih cevi ter v drugem primeru za nakup keramike in menjavo ploščic. Meni, da izredna denarna socialna pomoč pripada vsakomur, ki mu je ogroženo preživetje in si sam ne more drugače pomagati. Toženi stranki in sodišču očita, da tožena stranka ni posredovala na naroku obljubljeno kopijo spiskov kaj natančno spada v varstveni dodatek, kaj v izredno denarno socialno pomoč in kaj v socialno pomoč. Iz sodbe ni razvidno, kaj se je dogajalo na zadnjem naroku na katerega ni mogel priti. Sodišče o zadevi odloča dve zimi, gre pa za zadevo od katere je odvisno življenje ali smrt, tako da bo zadevo predal kriminalistom. Sodbe tudi ni podpisala sodnica ampak sodni delavec. Delavka, ki je v okviru Centra za socialno delo izdala odločbo nima nobene socialne šole ali pooblastil države, saj je pravnica. Meni, da mu pripada pet izrednih denarnih socialnih pomoči v višini 2.250,00 EUR, od tega je dobil 270,00 EUR, tako da je upravičen še do 1.980,00 EUR. Navaja koliko stane nabava kurilnega olja in stvari za katere bi porabil izredno denarno socialno pomoč.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji; v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 11. 11. 2013, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 27. 9. 2013. S slednjo je prvostopenjski organ vlogo pritožnika z dne 4. 9. 2013 za dodelitev izredne denarne socialne pomoči za obutev, plačilo doma mami, za sliko in napis očetu in sestri na grobu, grelnik vode, večerno fotografsko šolo, medicinsko urjenje, prevoze do skrbnika, radiatorje, za plačilo državi, za plačilu odvetnice, odkup hiše, prostitutko in kurilno olje v višini 316.200,00 EUR zavrnil. 6. Tožnik je prejemnik stalne denarne socialne pomoči in hkrati varstvenega dodatka in je samska oseba.

7. Pravna podlaga za odločitev predmetne zadeve je podana v ZSVarPre. V 33. členu ZSVarPre je določeno, da se kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla vplivati ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki z lastnim dohodkom ali z lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Razen tega je izrecno določeno, da se izredna denarna socialna pomoč, glede na potrebe samske osebe, ki je upravičena do varstvenega dodatka dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka.

8. Navedeno določilo 33. člena torej pomeni, da je dodelitev izredne denarne socialne pomoči namenjena za reševanje materialne ogroženosti, do katere je prišlo zaradi nastalih izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje, pa jih samska oseba z lastnimi dohodki oziroma dohodkom družine ne more pokriti. Takšni izredni stroški pa so drugačni od tistih, za katere je namenjen varstveni dodatek.

9. Varstveni dodatek je socialni korektiv, namenjen za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.

10. Prvostopenjsko sodišče je v svoji obrazložitvi (točka 10) pravilno navedlo, kaj šteje, da so izredni stroški in kateri stroški, ki jih tožnik v vlogi pri CSD A. uveljavlja to niso ter zaradi tega dejanski stan iz prvega odstavka 33. člena ZSVarPre ni izpolnjen in zanje izredne denarne socialne pomoči ni mogoče dodeliti.

11. Pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, da so obutev, električni bojler, radiatorji in kurilno olje trajne potrošne dobrine, ki so zajete v varstveni dodatek in zato zanje, zaradi določbe tretjega odstavka 33. člena ZSVarPre, ni mogoče dodeliti izredne denarne socialne pomoči tožniku. Sodišče pravilno tolmači tretji oziroma peti odstavek 33. člena ZSVarPre, po katerih lahko samska oseba, ki je upravičena do varstvenega dodatka, v enem koledarskem letu prejme izredno denarno socialno pomoč le v višini enega minimalnega dohodka ter le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka, kot npr. za naravne nesreče, poplave, ipd..

12. Do sedaj navedeno je odločilno v predmetni zadevi. Tako pritožbeno sodišče ne more slediti stališču pritožnika v katerih primerih pripada komu izredna denarna socialna pomoč.

13. Ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo predvsem na to, da mu tožena stranka ni dostavila kopijo spiskov, zakaj se dodeljuje varstveni dodatek, kaj spada v izredno denarno socialno pomoč in kaj v socialno pomoč, niso relevantne za predmetno zadevo.

14. Glede pritožbenih navedb, da je sodišče o zadevi odločalo predolgo, da mu je tudi po zadnji glavni obravnavi bila sodba pozno vročena, da na njen ni podpis predsednice senata, temveč delavca sodišča in da v sodbi ni navedeno, kaj se je dogajalo na posameznem naroku oziroma kaj se je dogajalo na zadnjem naroku za glavno obravnavo na katerem ni bil prisoten, pritožbeno sodišče le dodaja, da je iz sodnega spisa razvidno, da je bila glavna obravnava opravljena dne 6. 3. 2015 in sodba odposlana 31. 3. 2015 ter tožniku vročena že 2. aprila 2015, torej znotraj inštrukcijskega 30-dnevnega roka. Iz spisa nadalje izhaja, da je sodbo podpisala predsednica senata, odpravke sodb pa v skladu s sodnim redom sodni delavec in da je skladno z navedenim takšna sodba opremljena z žigom in podpisom, da je predpis soglasen z izvirnikom. Pritožbeno sodišče v zvezi s temi navedbami ne ugotavlja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki bi vplivali na pravilnost in zakonitost prvostopenjske sodbe.

15. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.