Jedro

V primeru, ko se tožba šteje za umaknjeno, ker nobena od strank ni predlagala nadaljevanja mirujočega pravdnega postopka, je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek odmerjenih stroškov 3.573,64 € nadomesti z zneskom 2.981,11 €.

V ostalem se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom so po zaključku pravdnega postopka odmerjeni pravdni stroški. Stroški prvo tožene stranke v višini 3.573, 64 € so naloženi v plačilo tožeči stranki.

Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dovoljene pritožbene razloge in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Opozarja, da tožeča stranka tožbe ni umaknila, ampak se po samem zakonu šteje, da je tožba umaknjena, ker nobena od strank ni predlagala nadaljevanja mirujočega postopka. Ker je do umika tožbe prišlo po volji obeh pravdnih strank, prvo tožena stranka ni upravičena do povrnitve pravdnih stroškov. Nasprotuje tudi višini odmerjenih stroškov. Meni, da bi stroški za drugo in tretjo pripravljalno vlogo morali biti odmerjeni v višini 50 % osnove in ne 75 % osnove, razen tega vloge niso bile potrebne, ker so v njih zgolj navedbe iz odgovora na tožbo. Dopisi sodišču so previsoko ovrednoteni.

Pritožba je delno utemeljena.

Odločitev o stroških postopka je pravilno oprta na 1. odstavek 158. čl. ZPP, ki v primeru umika tožbe terja povrnitev stroškov tožene stranke. Edina izjema od tega pravila je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Fikcijo umika tožbe bi res lahko preprečila katerakoli od strank z v času mirovanja postopka podanim predlogom za nadaljevanje postopka, kar pa ni razlog za drugačno odločitev o stroških, kot jo zakon predvideva za primer umika tožbe. Nezainteresiranosti tožene stranke za nadaljevanje postopka namreč ni mogoče opredeliti niti kot njene krivde niti kot naključja, ki bi opravičevalo njeno odgovornost za nastale stroške (1. odstavek 156. čl. ZPP). S pasivnostjo v času mirovanja postopka sta toženki zgolj omogočili zaključek postopka, nista pa povzročili oz. zakrivili nastalih pravdnih stroškov. Razlogov za odstopanje od splošnega pravila, da v primeru umika tožbe stroške postopka krije tožeča stranka, zato ni.

Utemeljeno pa pritožba opozarja na nepotrebnost tretje pripravljalne vloge prvo tožene stranke, saj so v njej zgolj ponovljena že podana stališča. Upravičeno pa so priznani stroški prve in druge pripravljalne vloge. S prvo stranka opozarja na nova odločilna dejstva, z drugo pa komentira na naroku prejeti dokaz in z njim povezana dejstva. Druga pripravljalna vloge je pravilno ovrednotena v višini 75 % osnove (2. odstavek tar. št. 19 - Odvetniške tarife Ur. list RS št. 67/2003 s spremembami). Ker so dopisi z dne 26.9.2007, 17.7.2009 in 28.1.2010 zgolj kratka obvestila, je za njihovo sestavo prvo tožena stranka upravičena zgolj do nagrade v višini po 20 točk (4. točka tar. št. 39).

Po sodišču odmerjene pravdne stroške je zaradi nepotrebnosti tretje pripravljalne vloge in prevrednotenja treh dopisov treba zmanjšati za 975 in 90 točk, kar upoštevajoč tudi previsoko odmerjen DDV in materialne stroške znaša 592,53 €. Vrednost točke je 0,459 €. Prvo toženi stranki priznani stroški v višini 3.573,64 €, zmanjšani za 592,53, znašajo 2.981,11 €.

Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 3. točki 365. čl. ZPP.