Jedro

Predlog se zavrže. Določba tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP pomeni omejitev postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, a je očitke o neskladnosti te omejitve z ustavo Ustavno sodišče zavrnilo s sklepom št. U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je že presodilo, da je dopustna ureditev po kateri lahko pravno sredstvo vloži le odvetnik. To toliko bolj velja za revizijo, ki kot pravno sredstvo ni zagotovljeno z Ustavo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je na Vrhovno sodišče vložil laično »pritožbo«. Pritožuje se zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je zavrnilo njegovo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 11. 2. 2022, s katerim je ta zavrglo njegov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Navaja, da bi rok za „pritožbo“ moral znašati 30 dni, saj gre za prava neukega dolžnika. Tako bi se mu omogočilo učinkovito pravico do obrambe in enako varstvo pravic. Prav tako graja, ker sodišče ni izvedlo javne glavne obravnave.

2. Vrhovno sodišče je dolžniku z dopisom pojasnilo, da je zoper pravnomočne odločbe dopustno vložiti predlog za dopustitev revizije v roku 30 dni po njihovi vročitvi ter da lahko po predhodnem obveznem plačilu sodne takse, kadar je ta predvidena, stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen kadar ima sama opravljen pravniški državni izpit. Prav tako ga je poučilo, da če stranka ni tako zastopana oziroma ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče izredno pravno sredstvo zavrže kot nedovoljeno. Predlagatelja je pozvalo, da v roku 8 dni sporoči, ali želi, da Vrhovno sodišče o vlogi odloči kot o predlogu za dopustitev revizije, sicer bo vlogo obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije.

3. Predlagatelj je v odgovoru navedel, da je pritožbo na Vrhovno sodišče vložil v skladu z 127. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), zato je njegova dolžnost, da odloči o vloženi pritožbi. Nikjer v Ustavi ali Evropski konvenciji o človekovih pravicah ni pogojeno, da mora imeti zastopnik oziroma vlagatelj pravnega sredstva opravljen pravniški državni izpit. 4. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlagateljevo vlogo obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije.

5. Predlog ni dovoljen.

6. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Predlagatelj je predlog vložil sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Navedena določba ZPP pomeni omejitev postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, a je očitke o neskladnosti te omejitve z ustavo Ustavno sodišče zavrnilo s sklepom št. U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je že presodilo, da je dopustna ureditev po kateri lahko pravno sredstvo vloži le odvetnik.1 To toliko bolj velja za revizijo, ki kot pravno sredstvo ni zagotovljeno z Ustavo.2 Glede na navedeno, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo (367. č člen ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Gillow proti Združenemu kraljevstvu z dne 24. 11. 1986, A 109, str. 27. 2 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-719/06-14 z dne 14. 6. 2007, str. 3.