20. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. export import, d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 2. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. export import zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 911/2000 z dne 9. 5. 2002 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. VI Pg 998/97 z dne 17. 3. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrožno sodišče je pritožnici (toženi stranki v pravdi) naložilo, da mora povrniti tožeči stranki znesek carinskih dajatev, ki jih je tožeča stranka plačala na podlagi odločb Carinarnice Ljubljana. Zoper tako odločitev je pritožnica vložila pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.V ustavni pritožbi pritožnica zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena in pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave. Tako prvostopenjskemu kot tudi pritožbenemu sodišču očita, da se nista opredelili do predmetnih odločb Carinarnice Ljubljana, ki naj bi bile po mnenju pritožnice v zadevi odločilnega pomena. Višjemu sodišču očita tudi arbitrarno in samovoljno obravnavanje pritožbenih navedb glede vprašanja, kdo je carinski zavezanec po Enotni carinski listini, zatrjuje pa tudi, da Višje sodišče ni odgovorilo na pritožbene navedbe glede nastanka stroškov špediterju.

B.

3.Ustavno sodišče ni nadaljnja instanca rednega sojenja, zato ni pristojno presojati samih po sebi pravilnosti uporabe materialnega in procesnega prava, pač pa v skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pritožnica ni izkazala.

4.Pritožnica namreč ustavno pritožbo utemeljuje predvsem s ponavljanjem argumentov, s katerimi ni uspela v pritožbenem postopku ter z oporekanjem pravilnosti uporabe prava, kar pa, kot je obrazloženo zgoraj, ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem. Z vidika zatrjevanih kršitev pravice iz 22. člena Ustave bi bil lahko relevanten očitek pritožnice, da se niti Okrožno niti Višje sodišče nista opredelili do odločb Carinarnice Ljubljana, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je zavezanec za plačilo carinskih dajatev tožeča stranka in ne pritožnica, z vidika kršitve pravice do pritožbe in drugega pravnega sredstva (25. člen Ustave) pa tudi očitek, da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na pritožbene navedbe glede nastanka stroškov špediterju. Vendar ti očitki pritožnice niso utemeljeni.

5.Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi sodbe izrecno navedlo, da je Carinarnica Ljubljana v maju 1997 izdala odločbe o plačilu carine in prometnega davka, ker ji niso bili predloženi zahtevani dokumenti. Navedlo je tudi, da se odločbe Carinarnice Ljubljana nahajajo v prilogah A7 do A9, predhodno pa pojasnilo, da je v dokaznem postopku vpogledalo v listine tožeče stranke, ki se nahajajo v prilogah A2 do A15, kar pomeni, da je kot dokaz ocenjevalo tudi predmetne odločbe.

Pritožnica pa tudi napačno meni, da je jedro obravnavanega gospodarskega spora v tem, kdo je po enotni carinski listini (ki je omenjena v predmetnih odločbah carinarnice) naveden kot carinski zavezanec. Prvostopenjsko sodišče namreč na to dejstvo, kakor je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo tudi Višje sodišče, svoje odločitve niti ni oprlo. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe Okrožnega sodišča izhaja, da je kot bistveno za odločitev štelo vprašanje, ali je tožeča stranka s tem, ko je plačala carinske dajatve, ravnala kot dober gospodar. Ugotovilo je, da ji takega ravnanja ni moč oporekati. To ugotovitev pa je podprlo med drugim tudi z argumentom, da je iz generalne izjave direktorja tožene stranke (sedaj ustavne pritožnice) razvidno, da jamči za predajo ustreznih dokumentov obmejni namembni carinarnici ter je tožeča stranka pisno te listine zahtevala od pritožnice, vendar ji jih ta ni izročila, zaradi česar so posledično bile izdane predmetne odločbe Carinarnice Ljubljana. Višje sodišče je sledilo materialnopravnim ugotovitvam prvostopenjskega sodišča in pri tem pojasnilo, da prvostopenjsko sodišče dolžnosti pritožnice dostaviti ustrezne dokumente carinarnici ni ugotovilo na osnovi izdanih odločb carinarnice, temveč na osnovi drugih dokazov. Iz takih navedb Višjega sodišča je razvidno, da pri obravnavanju pritožbe pritožničinih navedb glede odločb carinarnice ni prezrlo. Pojasnilo je tudi, da iz ugotovitev nižjega sodišča izhaja, da je tožeča stranka opravljala špediterske posle, kar pomeni opredelitev sodišča do vprašanja, kaj je tožeča stranka za pritožnico storila. Pri tem je Višje sodišče jasno opozorilo, da predmet spora ni plačilo za delo špediterja po 839. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - v nadaljevanju ZOR), temveč povrnitev potrebnih stroškov, ki jih je špediter imel z izpolnitvijo naročila za pritožnico (prvi odstavek 841. člena ZOR), pri čemer glede na zakonske določbe niti ni nujno, da so potrebni stroški v skladu z interesi naročitelja. S takimi navedbami sta tako Okrožno kakor Višje sodišče dovolj jasno in izčrpno obrazložili za odločitev v zadevi bistvene dejanske okoliščine in pravna stališča ter se opredelili do bistvenih navedb pritožnice.

Svoje navedbe v izpodbijanih sodbah pa sta tudi podprli z argumenti, ki so glede na načelo proste presoje dokazov in glede na pravila interpretacije pravnih norm mogoči.

6.Ker z izpodbijanima sodnima odločbama pritožnici očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger