Jedro

Okoliščina, da je določena nepremičnina obremenjena s hipotekami, sama po sebi ne zmanjšuje njene vrednosti, pač pa pomeni zgolj to, da bo kupnina, pridobljena od prodaje teh nepremičnin, porabljena za plačilo hipotekarnih upnikov.

Tudi podarjanje s hipotekami obremenjenega premoženja je ovira za odpust obveznosti. Odpust obveznosti predstavlja pravno dobroto prezadolženemu dolžniku, vendar le pod pogojem, da dolžnik izkaže svojo vrednostno primernost za to dobroto; da se ni zadolževal lahkomiselno in da mu ni mogoče očitati špekulativnega ravnanja. Podarjanje nepremičnega premoženja znatne vrednosti ožjemu sorodniku v obdobju treh let pred uvedbo stečaja, ko je bila dolžnica že zadolžena, je po mnenju pritožbenega sodišča oceniti kot špekulativno ravnanje. Dolžnica se je na ta način znebila premoženja, s katerim bi lahko vsaj delno poplačala svoje upnike (pa četudi samo hipotekarne).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog dolžnice za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZZP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilne prenehanju (ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da predlogu za odpust obveznosti ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev iz izpodbijanega sklepa oprlo na 4. točko 399. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je dolžnica v zadnjih treh letih pred uvedbo stečajnega postopek razpolagala s svojim premoženjem neodplačno oziroma za neznatno plačilo in da je tudi prevzemala obveznosti, ki so nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem. Nesporno je, da je dolžnica z darilnima pogodbama, sklenjenima dne 22. 4. 2011 in 27. 6. 2011 na svojega sina neodplačno (oziroma za 1 EUR) prenesla nepremičnine, katerih zemljiškoknjižna lastnica je bila (1/2 delež parc. št. 1/4 k. o. X, 1/2 delež parc. št. 2/6 k. o. X in 3/4 delež parc. št. 3/12 k. o. X). Pritožba prvostopnemu sodišču očita, da ni upoštevalo, da je bilo navedeno premoženje brez vrednosti, ker je bilo obremenjeno s hipotekami, katerih vrednost je presegala vrednost podarjenega premoženja. Sodišče prve stopnje je navedeni ugovor zavrnilo, ker dolžnica ni dokazala, da je znašal dolg iz naslova hipotek več oziroma vsaj enako, kot je znašala vrednost nepremičnin. Z navedenim zaključkom prvostopnega sodišča se pritožbeno sodišče strinja, (četudi ni odločilen, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju), saj dolžnica v postopku na prvi stopnji ni predložila konkretnih in z dokazi podprtih podatkov o višini terjatev hipotekarnih upnikov po stanju na dan sklenitve darilnih pogodb, zato v ugovoru uveljavljenega razloga, da je vrednost zastavljenih terjatev presegala vrednost podarjenih nepremičnin, ni bilo mogoče preizkusiti. S strani prvostopnega sodišča prezrta naknadna prijava in priznanje terjatve upnika banka B. v tem postopku osebnega stečaja ne more nadomestiti pomanjkljivih in nezadostnih dolžničinih trditev v okviru ožjega postopka, v katerem se obravnava ugovor zoper odpust obveznosti.

5. Sicer pa je v osnovi zmotno pritožbeno stališče, da je (poljubna) nepremičnina zaradi vpisanih hipotek brez vrednosti. Temu stališču nasprotujejo že dokazi, ki jih je dolžnica priložila k pritožbi. Iz prodajne pogodbe z dne 16. 3. 2015, ki sta jo sklenila dolžničin sin A. A. kot prodajalec in T. R. kot kupec, izhaja, da je bila nepremičnina parc. št. 3/12 k. o. X, prodana za kupnino v višini 154.000,00 EUR. V odredbi 1798 In 24/2008, s katero je Okrajno sodišče na Vrhniki odredilo javno dražbo nepremičnin parc. št. 2/6 in parc. št. 1/4, ki so v lasti A. A., pa je bila določena izklicna vrednost naštetih nepremičnin v višini 645.693,79 EUR. Okoliščina, da je določena nepremičnina obremenjena s hipotekami, sama po sebi ne zmanjšuje njene vrednosti (vsaj dolžnica ni navedla nobenih argumentov, zakaj bi jo), pač pa pomeni zgolj to, da bo kupnina, pridobljena od prodaje teh nepremičnin, porabljena za plačilo hipotekarnih upnikov.

6. Ne nazadnje pa je določilo 4. točke 399. člena ZFPPIPP jasno in ne dopušča razlage, za katero se zavzema stečajna dolžnica, da neodplačno razpolaganje s premoženjem ne predstavlja ovire za odpust obveznosti, če je to premoženje obremenjeno s hipotekami za obveznosti, ki presegajo vrednost premoženja. Tudi podarjanje s hipotekami obremenjenega premoženja je ovira za odpust obveznosti. Odpust obveznosti predstavlja pravno dobroto prezadolženemu dolžniku, vendar le pod pogojem, da dolžnik izkaže svojo vrednostno primernost za to dobroto; da se ni zadolževal lahkomiselno in da mu ni mogoče očitati špekulativnega ravnanja. Podarjanje nepremičnega premoženja znatne vrednosti ožjemu sorodniku v obdobju treh let pred uvedbo stečaja, ko je bila dolžnica že zadolžena, je po mnenju pritožbenega sodišča oceniti kot špekulativno ravnanje. Dolžnica se je na ta način znebila premoženja, s katerim bi lahko vsaj delno poplačala svoje upnike (pa četudi samo hipotekarne). Takšno ravnanje priča tudi o tem, da si dolžnica prizadeva doseči le odpust obveznosti, ne da bi hkrati izkazala pripravljenost, da jih sama v okviru svojih dejanskih zmožnosti poravna.

7. Odločitev prvostopnega sodišča je bila tako pravilna. Ker tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP v zvezi s 128. členom ZFPPIPP).