Jedro

Sodno varstvo pravice družbenika do informacij in vpogleda iz 512. člena ZGD-1. V nepravdnem postopku narok ni obvezen, sodišče ga opravi, če je to izrecno določeno z zakonom, ali kadar oceni, da je to za postopek potrebno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišče prve stopnje v izpodbijani točki B/I izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v točki A/I odločilo, da se predlog predlagatelja, da se posredujejo informacije in dovoli vpogled v knjige in spise nasprotne udeleženke, deloma, glede v izreku navedene dokumentacije, zavrže. V točki B/I izreka je predlogu delno ugodilo in odločilo, da se predlagatelju v roku 15 dni od prejema sklepa dajo informacije in dovoli vpogled v knjige in spise, podrobneje navedene v izreku sklepa. V točki B/II izreka je predlog predlagateljice v preostalem delu zavrnilo.

2. Zoper ugodilni del sprejete odločitve (točko B/I izreka) se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Primarno izpostavlja, da ima izpodbijani sklep takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Meni, da se je sodišče prve stopnje izdalo procesno nerazumljiv sklep, saj v izpodbijanem delu ne omogoča njegove pravne realizacije oz. izvršitve, ker ni določen oz. opredeljen način realizacije informacijske zahteve (glasiti bi moral na konkretne knjige in spise). Nadalje navaja, da so nejasni razlogi sodišča prve stopnje o tem, da so podane formalne predpostavke za sodno uveljavljanje pravice predlagatelja. Tako ni dokazano, da naj predlagatelju informacije ne bi bile dane ali da ji ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da se je predlagatelj na neutemeljen način skliceval na pravico do informacij in vpogleda, česar ni niti pravilno argumentiral, ob tem pa je prezrl (kot tudi sodišče prve stopnje) svoje obveznosti in ravnanja na isti pravni podlagi. Ob tem se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pravno relevantnih dejstev, ki jih je zatrjeval nasprotni udeleženec. V izpodbijani odločbi sodišče prve stopnje tudi ni navedlo, katere dokaze je izvedlo in katere ne, kot tudi ne, na katere dokaze je oprlo svojo odločitev, upoštevaje pri tem, da ni izvedlo naroka. Meni, da brez izvedbe naroka sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti na meritoren način, saj mora biti v skladu s procesnimi določbami vsaki stranki dana možnost, da se o procesnem gradivu nasprotne stranke izjasni na naroku pred sodiščem. V tej zvezi sodišče prve stopnje sploh ni podalo razlogov o tem, zakaj v obravnavani zadevi ni bilo potrebno izvesti ustnega in javnega naroka. S to opustitvijo je bistveno kršilo določbe postopka kot tudi pritožnikovo ustavno pravico do pravnega sredstva, saj se pritožnik ne more popolneje izjasniti, kar pa ne more iti v njegovo (procesno) škodo. Sodišče prve stopnje je nadalje napačno ocenilo, da nasprotni udeleženec ni navedel oz. dokazal, (1) da naj bi bil interes družbe oškodovan, (2) da je spor med družbenikom in poslovodjo vplival na ugled družbe, (3) da bo predlagatelj podatke zlorabil in (4) kateri podatki bi lahko negativno vplivali na interes nasprotnega udeleženca. Nadalje pritožba sodišču prve stopnje očita, da ni opravilo dolžnega materialnega procesnega vodstva v skladu z 285. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), saj bi moralo, koliko je menilo, da so dejstva pomanjkljivo navedena, stranke na to opozoriti in jih pozvati na dopolnitev. Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določila 513. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) in je posledično napačno predlagatelju priznalo pravico do informacij in vpogleda, saj še predhodno sploh ni izpolnil vseh zakonitih pogojev za priznanje statusa družbenika, vse glede na določilo 482. člena ZGD-1. V postopku je bilo neprepričljivo ugotovljeno, ali predlagatelju res niso bile dane na vpogled zahtevane informacije, prav tako ne, ali je poslovodja resnično zavrnil informacijsko zahtevo, ali pa je za nastalo situacijo v bistvu kriv predlagatelj, ker noče sodelovati s poslovodstvom (nasprotnega udeleženca) in mu noče pojasnjevati svojih zahtev. Očitno je tudi, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejstva, da je nasprotni udeleženec z dopisom z dne 19. 6. 2015 predlagatelja obvestil, da mu bo ob določenem terminu (30. 6. 2015) v določenem obsegu omogočil vpogled v dokumentacijo, ki pa se ga predlagatelj ni udeležil. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, tako da predlog zavrne tudi v preostalem delu oz. podrejeno, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca prereka kot neutemeljene in posplošene ter kot pravilnim pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, pritožniku pa naloži plačilo nastalih stroškov postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljenih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju v obravnavani zadevi storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi kršitve pravice nasprotnega udeleženca do izjave oz. pravice do učinkovitega pravnega sredstva, kar je narekovalo razveljavitev izpodbijane odločitve, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

6. V obravnavani zadevi predlagatelj kot družbenik nasprotnega udeleženca zahteva sodno varstvo njegove pravice do informacij in vpogleda iz 512. člena ZGD-1. V predlogu med drugim navaja, da so podani pogoji za izdajo sodne odločbe o tej njegovi pravici po 513. členu ZGD-1 iz razloga, ker mu poslovodja nasprotnega udeleženca na zahtevo z dne 20. 7. 2016 ni nemudoma omogočil vpogleda v zahtevane knjige in listine oz. informacije (odgovor slednjega šteje kot odklonitev zahteve), prav tako pa je kot (dokončno) odklonitev zahteve za vpogled štel odgovor Občine G. kot večinskega družbenika nasprotnega udeleženca z dne 12. 8. 2016. 7. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na predlog predlagatelja temu nasprotoval iz več razlogov. Uveljavljal je ugovor pravnomočno razsojene stvari, meneč, da je bilo o (identični) zahtevi predlagatelja že pravnomočno odločeno v zadevi pod opr. št. N 10/2015. Zahtevku oz. predlogu je nadalje nasprotoval kot neizvršljivemu, pri čemer naj bi bilo „gradivo nesubstancirano“. Ravnanje predlagatelja ocenjuje kot poskus škodovanja (nagajanja, šikaniranja) nasprotnemu udeležencu in večinskemu družbeniku, ob tem pa predlagatelj svoje informacijske zahteve zlorablja in jih pridobiva za uresničevanje interesov določenih posameznikov, s tem pa nasprotnemu udeležencu povzroča občutno škodo. Določene podatke o nasprotnem udeležencu je npr. brez soglasja in vednosti slednjega posredoval tretji osebi. Nadalje je nasprotni udeleženec trdil, da je v skladu z odločbo, izdano v citirani nepravdni zadevi, predlagatelju že omogočil, da se seznani z zahtevanimi informacijami. Določene očitke iz samega predloga pa je nasprotni udeleženec argumentirano zavrnil kot neutemeljene.

8. Primarno je neutemeljen pritožbeni očitek, da je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne drži, da so razlogi sodišča prve stopnje o odločilnih dejstvih v zadevi nejasni oz. sami v seboj nasprotju in da jih zaradi tega ni moč preizkusiti. Prav tako ne drži, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu sledilo neizvršljivemu in nesklepčnemu predlogu predlagatelja. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je zahteva predlagatelja o predložitvi informacij (vse na dan 20. 7. 2016) o premoženju nasprotnega udeleženca, seznamih stanja njegovih sredstev, o vseh njegovih obveznostih, o prejetih plačilih in opravljenih izplačilih, o izvlečku poslovanja s priloženimi kopijami pogodb in o seznamu vseh njegovih terjatev, povsem razumljiva in v zadostni meri konkretizirana, posledično pa tudi izvršljiva.(1) Nasprotnim pritožbenim navedbam o tem, da bi se moral izrek glasiti na „konkretne knjige in spise“ in da ni opredeljen način realizacije informacijske zahteve, tako ne gre slediti.

9. Pritožbene navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje priznalo pravico do vpogleda subjektu, ki za to nima pravnega upravičenja, ker še ni izpolnil vseh zakonitih pogojev za priznanje statusa družbenika, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP), saj jih pritožnik ni uveljavljal v postopku pred sodiščem prve stopnje, v pritožbi pa ne zatrjuje, da tega brez svoje krivde ni mogel storiti. Ne glede na to pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predlagatelj vpisan v sodni register kot družbenik nasprotnega udeleženca z 49 % poslovnim deležem, kar pomeni, da ga je šteti za pridobitelja poslovnega deleža skladno s prvim odstavkom 482. člena ZGD-1. 10. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da je podana bistvena kršitev določb postopka (zgolj) iz razloga, ker je sodišče prve stopnje o predlogu odločilo brez razpisa naroka, čeprav bi to moralo storiti, s čemer pritožba smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V nepravdnem postopku narok ni obvezen, sodišče ga opravi, če je to izrecno določeno z zakonom, ali kadar oceni, da je to za postopek potrebno (prvi odstavek 7. člena ZNP). Za predmetni postopek zakon izrecno ne določa, da mora sodišče odločiti na podlagi opravljenega naroka, zato navedena bistvena kršitev določb postopka ni podana.

11. Utemeljeno pa pritožba izpostavlja, da je podana kršitev pravice predlagatelja do izjave oz. do učinkovitega pravnega sredstva, ker sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo določenih svojih procesnih (ne)aktivnosti, zaradi česar je bilo pritožniku onemogočeno, da se o le-teh v pritožbi konkretneje izjasni.

12. Tako v zvezi z neizvedbo naroka, čeprav le-ta, kot predhodno omenjeno, ni obvezen, sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj je ocenilo, da njegova izvedba v konkretni zadevi ni potrebna oz. smotrna kljub temu, da je v postopku sporno že samo dejstvo, ali so izpolnjeni pogoji za sodno uveljavljanje pravice do informacij in vpogleda (različno razumevanje medsebojne komunikacije), kot tudi nadalje vprašanje obstoja razlogov, iz katerih je družbeniku lahko zavrnjen dostop do informacij oz. vpogled v knjige in listine nasprotnega udeleženca, pri čemer je pritožnik za svoje trditve predlagal tudi zaslišanje strank (na naroku).

13. Prav tako iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, izvedbo katerih dokazov je sodišče prve stopnje dovolilo (za ugotavljanje katerih pravnorelevantnih dejstev), izvedbo katerih pa zavrnilo in zakaj. Tako pritožnik ne more vedeti, ali sodišče prve stopnje dokazov, ki jih v odločbi niti ne omenja, ni izvedlo, ker jih je spregledalo, ali iz kakšnega drugega razloga (nepotrebnosti, nerelevantnosti). Med drugim se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do dokaznega predloga nasprotnega udeleženca po zaslišanju strank. V izpodbijanem sklepu sta dejansko od predloženih dokazov nasprotnega udeleženca omenjena le dva (prilogi B5 - 36. točka obrazložitve in B11 spisa - 41. točka obrazložitve).

14. Prav tako je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo 285. člena ZPP, ki mu nalaga opravo dolžnega materialnega procesnega vodstva (tudi v nepravdnih postopkih) v smeri, da se navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje določene navedbe nasprotnega udeleženca v zvezi z razlogi, ki bi utemeljevali zavrnitev zahteve predlagatelja do informacij in vpogleda, zavrnilo tudi na podlagi ocene, da so presplošne, torej nezadostne oz. pomanjkljive (glede nastanka občutne škode, zlorabe pridobljenih informacij, navzkrižja interesov...). Ker bi sodišče prve stopnje moralo skladno s citirano zakonsko določbo nasprotnega udeleženca predhodno opozoriti na ugotovljene pomanjkljivosti v trditveni (in/ali dokazni) podlagi in mu dati možnost, da jih odpravi, pa tega ni storilo, je podana očitana bistvena kršitev določb postopka.

15. Že na podlagi ugotovljenih bistvenih kršitev določb postopka (predvsem iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je sodišče druge stopnje pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in sklep v izpodbijanem delu razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ) ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo ugotovljene kršitve odpraviti, potem pa ponovno odločiti o (preostalem) predlogu predlagatelja. Pri tem bo moralo kritično preučiti tudi preostale pritožbene navedbe, do katerih se sodišče druge stopnje, v posledici ugotovljenih razveljavitvenih razlogov, zaenkrat vsebinsko ni opredeljevalo.

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Op. št. (1) : Povsem primerljivemu predlogu predlagatelja je bilo ugodeno npr. v zadevi VSL I Cpg 262/2015 s sklepom z dne 31. 3. 2015.