Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Stroške zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ureja ZNP-1. Ta v 40. členu določa splošno pravilo, po katerem ima udeleženec pravico do povrnitve stroškov le, kadar zakon določa, da stroške trpi eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev (ZZK-1 takšne določbe nima). Res mora udeleženec ne glede na izid postopka drugemu udeležencu povrniti stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, vendar se ta določba ne nanaša na uspeh v postopku (na kar se sklicuje pritožnica), temveč na dejanja, katerih namen je na primer zavlačevanje (zemljiškoknjižnega) postopka.
I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdi sklep sodišča pre stopnje.
II. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ajdovščini v za pritožbo spornem delu odločilo, da druga udeleženka sama nosi stroške ugovornega postopka.
2. Zoper tako odločitev se po pooblaščenki pritožuje druga udeleženka, ki izpostavlja, da je ugovor vložila pred podanim umikom s strani predlagatelja, torej v času, ko je bil ta za zaščito interesov druge udeleženke potreben, legitimen in utemeljen. Nepotrebnost ugovora je nastopila po njegovi vložitvi, ob umiku predloga. Stroške ugovora bi zato skladno s petim odstavkom 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) moral nositi predlagatelj. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da ji je predlagatelj dolžan povrniti stroške ugovora in hkrati tudi stroške predmetne pritožbe.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Stroške zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ureja ZNP-1. Ta v 40. členu določa splošno pravilo, po katerem ima udeleženec pravico do povrnitve stroškov le, kadar zakon določa, da stroške trpi eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev (ZZK-1 takšne določbe nima). Res mora udeleženec ne glede na izid postopka drugemu udeležencu povrniti stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, vendar se ta določba ne nanaša na uspeh v postopku (na kar se sklicuje pritožnica), temveč na dejanja, katerih namen je na primer zavlačevanje (zemljiškoknjižnega) postopka1. O tem pa v obravnavnem primeru, ko je predlagatelj umaknil predlog takoj po prejemu ugovora v odgovor, ni mogoče govoriti. Glede na povedano pritožnica torej nima pravice do povrnitve stroškov od predlagatelja, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
5. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), hkrati pa je iz enakega razloga tudi odločilo, da mora pritožnica sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (40. člen ZNP-1 v zvezi s 120. členom ZZK-1).
1 Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v zadevi VSK CDn 285/2016 z dne 10.1.2017, ko se je uporabljal še Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30-1484/86 z dne 28.7.1986), ki je stroške postopka urejal v 35. členu.