17. 5. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Matjaža Gerlanca iz Velenja na seji dne 17. maja 2001

s k l e n i l o:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o preoblikovanju prostih carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z državami članicami Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije, v mejne prodajalne in o posebnih ukrepih nadzora teh prodajaln (Uradni list RS, št. 13/01) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik izpodbija Zakon o preoblikovanju prostih carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z državami članicami Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije, v mejne prodajalne in o posebnih ukrepih nadzora teh prodajaln (v nadaljevanju ZPPCPEU). Navaja, da je bil razlog za sprejem ZPPCPEU harmonizacija pred vstopom v Evropsko unijo, zaradi njegovega sprejema bo prišlo do odpustov delavcev, prav tako pa ljudje ne bodo imeli več ugodnih nakupov. Slednje po mnenju pobudnika tudi utemeljuje njegov pravni interes. Pobudnik navaja, da je bil ZPPCPEU sprejet zaradi približevanja Slovenije Evropski uniji, zato nasprotuje preambuli Ustave ter 3. in 4. členu Ustave, saj je Slovenija nedeljiva in enotna, del suverenosti pa so tudi trgovine in njihovo poslovanje na slovenskem ozemlju. Pobudnik še dodaja, da se delavcem, ki so zaposleni v prostih carinskih prodajalnah, z izpodbijanim zakonom krši 49. člen Ustave. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče ZPPCPEU razveljavi, do končne odločitve pa zadrži njegovo izvajanje, ker bo sicer državljanom in prostim carinskim prodajalnam povzročena nepopravljiva škoda.

2.V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Za vložitev pobude mora biti torej podan pravni interes, ekonomski ali drug dejanski interes ne zadostuje. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča (tako npr. v sklepih št. U-I-198/99 z dne 13. 4. 2000, OdlUS IX, 88 in št. U-I-423/99 z dne 4. 2. 1999, OdlUS VIII, 25) mora biti pravni interes neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga imel kdorkoli, ne zadošča.

Splošno zatrjevanje pobudnika, da ljudje ne bodo imeli več ugodnih nakupov, da bo državljanom in prostim carinskim prodajalnam povzročena škoda, da bo določeno število ljudi odpuščenih, ne utemeljuje pravnega interesa za izpodbijanje predpisa. Predpis mora neposredno posegati v lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, ugoditev predlogu pa mora privesti do spremembe njegovega pravnega položaja.

3.Ker pravni interes kot predpisani procesni pogoj za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem ni izkazan, je bilo treba pobudo zavreči.

4.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 25. člena ZUstS in prve alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i kFranc Testen