Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker so odločilna dejstva glede tega, zakaj je tožnik kljub temu, da je poročen, upoštevan kot samska oseba ostala nepopolno ugotovljena, izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1.
I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2190/2021 z dne 16. 12. 2021 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v nov postopek.
II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 285 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitve sodbe, po poteku tega roka dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v nepravdnem postopku zaradi razveze zakonske zveze. V obrazložitvi je navedla, da je štela, da je tožnik samska oseba. Ugotovila je, da njegov materialni položaj presega dohodkovni cenzus 804,36 EUR mesečno, kar izključuje pravico do BPP, zato je njegovo prošnjo zavrnila.
2. Tožnik izpodbija odločbo in navaja, da ni samska oseba. Je poročen, njegova žena je brezposelna. Ker še nima dovoljenja za stalno prebivanje in delo, ni upravičena do denarne socialne pomoči. Toženka bi morala to upoštevati in znesek njegove povprečne mesečne plače 1.257,86 deliti z 2, namesto z 1. Tako bi lahko ugotovila, da njegov povprečni mesečni dohodek 628,93 EUR ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka 804,36 EUR in bi pravilno ugodila njegovi prošnji za BPP.
3. Na poziv sodišča je tožnik tožbo pravočasno dopolnil. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in vrne toženki v ponovno odločanje. Priglaša stroške. Navaja, da bi morala toženka poleg finančnih pogojev ugotavljati tudi ali obstojijo drugi zakonsko določeni pogoji za dodelitev BPP, t.j. ali je on v zakonski zvezi, kakšno je finančno stanje njegove žene in kako to dejstvo vpliva na izračun njegove upravičenosti do BPP.
4. Toženka na tožbo in njeno dopolnitev ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.
**K točki I izreka**
5. Tožba je utemeljena.
6. Predmet upravnega spora je odločba, s katero je toženka zavrnila prošnjo za brezplačno pravno pomoč, ker je ugotovila, da materialni položaj tožnika presega cenzus, določen v 13. členu Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).
7. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se skladno s tretjim odstavkom 11. členom ZBPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna BPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (13. člen ZBPP).
8. Materialni položaj prosilca in njegove družine se po prvih dveh odstavkih 14. člena ZBPP ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. 9. Med strankama ni sporno, da je povprečni mesečni dohodek tožnika v obdobju od aprila 2021 do vključno junija 2021 znašal 1.257,86 EUR na mesec.
10. Toženka na tožbo in njeno dopolnitev ni odgovorila, zato sodišče skladno z 214. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) šteje, da priznava za resnična dejstva, ki jih v tem postopku zatrjuje tožnik in sicer, da je njegova žena A. A. brezposelna. Ker še nima dovoljenja za stalno prebivanje in delo, ni prejemnica denarne socialne pomoči in je brez dohodkov, zato jo mora preživljati on.
11. Sporno je, ali je bil tožnik, kljub temu, da je poročen, pravilno upoštevan kot samska oseba. Toženka je namreč pri izračunu njegovega materialnega stanja ugotovila, da tožnik kot samska oseba presega cenzus za dodelitev BPP. Na podlagi evidence FURS o obdavčljivih dohodkih fizičnih oseb je upoštevala tožnikovo neto plačo (za april 2021 v višini 1.301,85 EUR, za maj 2021 v višini 1.267,38 EUR in za junij 2021 v višini 1.204,34 EUR). Skupno vsoto neto izplačil 3.773,57 EUR je delila s tremi meseci in upoštevaje, da je tožnik samska oseba, ugotovila, da znaša njegov povprečni mesečni dohodek 1.257,86 EUR.
12. V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZBPP materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja strokovna služba za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Vendar pa omenjena določba prosilca ne odvezuje dolžnosti dati strokovni službi za BPP vse navedene podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, če so ti nujni, da se pravilno in popolno ugotovi njegov materialni položaj in materialni položaj njegovih družinskih članov (prim. drugi odstavek 20. člena ZBPP).
13. Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnik prošnjo za dodelitev BPP vložil na obrazcu BPP št. 1., v katerem je na 1. strani kot svojega družinskega člana navedel ženo A. A. Navedel je podatke o svojem materialnem stanju (pod rubriko št. IV.), podatkov o materialnem stanju svoje žene pa ne, čeprav bi jih lahko. Obrazec BPP št. 1., ki je objavljen na spletni strani toženke, ima tudi prilogo „Družinski član“, ki jo prosilec izpolni za vsakega svojega družinskega člana posebej. V tej prilogi bi torej tožnik lahko navedel podatke o materialnem stanju (premoženjskem in dohodkovnem) svoje žene in to prilogo toženki predložil hkrati z prošnjo za BPP, vendar tega ni storil. Izpolnil in oddal je le prve štiri strani omenjenega obrazca za dodelitev BPP, brez podatkov o materialnem stanju svoje žene.
14. Ker je tožnik kot družinskega člana navedel ženo, podatkov o njenem materialnem stanju pa ne, njegova prošnja za dodelitev BPP ni bila popolna. Če toženka vseh podatkov o njenem materialnem stanju ni mogla pridobiti sama na podlagi prvega odstavka 20. člena ZBPP, bi morala pred vsebinsko odločitvijo o prošnji, v skladu s prvim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tožnika pozivati naj jo v določenem roku dopolni. Iz podatkov upravnega spisa ni razvidno, da bi to storila.
15. Glede na to, da toženka svoje odločitve ni oprla na določbo četrtega odstavka 14. člena ZBPP1, bi bili podatki o materialnem stanju tožnikove žene lahko pravno relevantni za odločitev o utemeljenosti njegove prošnje za BPP. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) v 10. členu določa krog oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja tistega, ki uveljavlja tovrstne pravice (med katere spada tudi BPP). V skladu s 1. točko prvega odstavka tega člena je ta oseba tudi zakonec prosilca za BPP. V 11. členu pa ZUPJS določa krog oseb, ki se pri ugotavljanju materialnega položaja tistega, ki uveljavlja pravice iz javnih sredstev, ne upoštevajo. V 3. točki v to kategorijo uvršča tudi zakonca osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Ta zakonska določba je jasna in jo tudi ustaljena sodna praksa razlaga tako, da morata biti za neupoštevanje zakonca kumulativno izpolnjena oba pogoja (prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 814/2019).
16. Izpodbijana odločba nima razlogov o tem ali dejstvo, da je tožnik začel postopek za razvezo zakonske zveze vpliva na ugotovitev, da se šteje za samsko osebo, in o tem ali je tožnikov limit za odobritev BPP kakor koli odvisen od materialnega stanja njegove žene. Toženka je le ugotovila, da je tožnik v skladu z 10. členom ZUPJS samska oseba (prim. 5. točko obrazložitve izpodbijane odločbe), pri čemer ni obrazložila na podlagi katerih dejstev je do te ugotovitve prišla.
17. Toženka v postopku za izdajo izpodbijane odločbe ni uporabila četrtega odstavka 14. člena ZBPP in 3. točke 11. člena ZUPJS (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Odločilna dejstva so ostala nepopolno ugotovljena (glede tega zakaj je tožnik kljub temu, da je poročen, upoštevan kot samska oseba). Izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek.
18. V ponovljenem postopku bo morala toženka po potrebi tožnika pozvati k dopolnitvi prošnje in se opredeliti do odločilnih dejstev - ali in zakaj šteje tožnika za samsko osebo, glede na to, da je v zakonski zvezi, pri čemer naj bi bila njegova žena brez prihodkov in naj bi jo preživljal tožnik. Svojo odločitev bo morala opreti na pravilno materialno pravo.
19. Sodišče je o zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj sta se ji obe stranki pisno odpovedali (279.a člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
**K II. točki izreka**
20. Tožnik je v svoji vlogi zahteval povrnitev stroškov postopka v skladu z Odvetniško tarifo. Po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 je upravičen do povrnitve stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave, tožnik je v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, zato je v skladu s 3. členom Pravilnika upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 285 EUR. Pooblaščenec tožnika je zavezanec za plačilo DDV, zato se navedeni znesek poviša še za zahtevani 22 % DDV. Te stroške mu je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od prejema sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1 V skladu s to določbo se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine, dohodki in premoženje tistih družinskih članov, ki v zadevi, zaradi katere vlaga prosilec prošnjo za brezplačno pravno pomoč, nastopajo kot nasprotne stranke oziroma nasprotni udeleženci, ne upoštevajo.