Jedro

V stečajnem postopku je treba obveznosti iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe obravnavati kot nove obveznosti, ki so nastale po začetku stečajnega postopka. V takšnem položaju pa uporaba določbe prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP ne pride v poštev, saj v skladu s to določbo veljajo za pobotane zgolj terjatve, ki hkrati obstajajo ob začetku stečajnega postopka. Terjatev iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe pa ni takšna terjatev, saj ima v stečajnem postopku pravno naravo terjatve, ki je nastala po začetku stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I in III izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka mora v petnajstih dneh povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 545,58 EUR in stroške revizijskega postopka v znesku 905,85 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od šestnajstega dne).

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v točki I izreka odločilo, da mora tožena stranka v petnajstih dneh plačati tožeči stranki znesek 7.310,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.11.2009 dalje, v točki III izreka pa je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo, da mora tožena stranka v petnajstih dneh povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 524,10 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje.

2. Zoper ugodilni del sodne odločbe se je pritožila tožena stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov, pri čemer je pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani del sodbe spremeni v korist tožene stranke. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da premija za zavarovanje terjatve do zavarovalnega rizika B. d.o.o. sploh ni bila plačana. V členu 266 Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je izrecno določeno, da toženec lahko odkloni izpolnitev, dokler stečajni dolžnik ne opravi svoje izpolnitve. Toženec obveznosti ni mogel točno specificirati, dokler ni prejel odškodninskega zahtevka od tožnika. V zadevnem primeru je upravitelj tožeče stranke sam vložil odškodninski zahtevek več kot tri mesece po začetku stečaja, zato je nesmiselno zahtevati od toženca, da bi ga moral obveščati o obstoju vzajemno neizpolnjene pogodbe. Sodišče tudi ni z ničemer povedalo, kako bi lahko toženec prišel do podatkov o stečaju v Srbiji. Prav tako je sodišče pozabilo na potek dogodkov, ki so pomembni za končno odločitev: 1. stečaj dolžnika se je začel 3.6.2009, 2. rok za prijavo terjatev je bil do 3.9.2009, 3. tožnik je vložil škodni zahtevek 19.10.2009, 4. 24.12.2009 je toženec pozval tožnika na plačilo premije na podlagi vzajemno neizpolnjene pogodbe, 5. tožnik je 25.11.2011 vložil tožbo in 6. toženec je v odgovoru na tožbo uveljavljal pobotni ugovor. Do roka za prijavo terjatev v stečajni postopek toženec sploh ni vedel, katere obveznosti plačila zavarovalnine ima, niti ni vedel, kdaj bodo zapadle, niti kakšen bo ta znesek. Nastanek obveznosti plačila zavarovalnine po zavarovalni pogodbi o zavarovanju terjatev obstaja od nastanka terjatve do zavarovanega kupca in je vezana na odložni pogoj nastanka zavarovalnega primera. Pogoj je tudi vložitev škodnega zahtevka, do česar je prišlo 19.10.2009 ter izpolnitve drugih pogodbenih obveznosti (npr. plačilo premije). Če toženec do takrat ni vedel točno, katere obveznosti ima, niti ni mogel vedeti, kdaj bodo zapadle in ni mogel uveljavljati še pobota. Da te terjatve niso več navadne, pa je obvestil tožnika takoj, ko mu je bilo to znano, to je 24.12.2009. Toženec meni, da dejstvo, da so mu bile priznane terjatve v stečajnem postopku kot navadne terjatve, ne preprečuje pravice, da se te terjatve pobotajo s sodno ugotovljenimi proti terjatvami tožnika. Sodišče tudi ni z ničemer povedalo, kako bi lahko toženec prišel do podatka, glede stečaja v Srbiji, zlasti v smeri, kakšna škoda je nastala z neprijavo tožnika njegovih terjatev v stečajni postopek družbe B. d.o.o. 3. Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu podala odgovor na pritožbo tožene stranke in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi (glede odločitve, da se tožbenemu zahtevku delno ugodi) pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ravno tako ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

6. Pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožbeno kritiko, da so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za pobot medsebojnih terjatev pravdnih strank. Tožena stranka je namreč svoje terjatev do tožeče stranke iz naslova neplačila premije za zavarovanje iztoževane denarne terjatve do zavarovanega rizika B. d.o.o. prijavila v stečajno maso tožeče stranke, pri čemer je bila ta prijavljena terjatev v stečaju tudi priznana. Iz tega razloga ni prišlo do pobota terjatev ob začetku stečaja, saj upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki preneha zaradi pobota po prvem odstavku 261. člena ZFPPIPP, ne sme prijaviti v stečajnem postopku kot navadne terjatve (četrti odstavek 261. člena ZFPPIPP). Prav tako upnik svojo terjatev do stečajnega dolžnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe ne prijavi v stečajnem postopku, saj ima le v tem primeru pravico do plačila te terjatve po pravilih ZFPPIPP o plačilu stroškov stečajnega postopka. V stečajnem postopku je treba obveznosti iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe obravnavati kot nove obveznosti, ki so nastale po začetku stečajnega postopka. V takšnem položaju pa uporaba določbe prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP ne pride v poštev, saj v skladu s to določbo veljajo za pobotane zgolj terjatve, ki hkrati obstajajo ob začetku stečajnega postopka. Terjatev iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe pa ni takšna terjatev, saj ima v stečajnem postopku pravno naravo terjatve, ki je nastala po začetku stečajnega postopka (odločba Vrhovnega sodišča RS: VS RS sklep in sodba III Ips 81/2016).

7. S prijavo terjatve v stečajnem postopku (in priznanjem te terjatve) doseže lahko upnik le sorazmerno (in ne celotno) plačilo zneska svoje terjatve. Sicer pa terjatev upnika do stečajnega dolžnika, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, tudi ni dovoljeno pobotati z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do tega upnika, ki je nastala po začetku stečaja (264. člen ZFPPIPP).

8. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (točka I in III izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je pri konkretni odločitvi upoštevalo tudi sklep Vrhovnega sodišča, III Ips 89/2015 z dne 22.11.2016. 9. Tožeča stranka je upravičena do povračila stroškov za odgovor na pritožbo v znesku 545,58 EUR (nagrada za postopek s pritožbo po tarifni številki 3210 Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT v višini 427,20 EUR, 20,00 EUR za pavšalne stroške in 22% DDV). Prav tako je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov revizijskega postopka v znesku 905,85 EUR (nagrada za postopek z izrednim pravnim sredstvom po tarifni številki 3300 ZOdvT v višini 534,00 EUR, pavšalni znesek v višini 20,00 EUR in 22% DDV ter 230,00 EUR za sodno takso za revizijo).