Jedro

O odvzemu otroka staršem in o rejništvu na podlagi veljavne zakonodaje odloča center za socialno delo, sodna odločba v upravno razmerje ne sme in ne more poseči. Prav to (in ne morda ureditev odnosa med pravdnima strankama) pa je tisto, kar želi doseči tožnik s predlagano začasno odredbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim delom sklepa je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, na podlagi katerega bi mu do pravnomočnega zaključka tega postopka dodelilo v vzgojo in varstvo mladoletnega sina, A. A., rojenega ...

2. Zoper tak sklep se pravočasno in brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki predlaga spremembo sklepa z izdajo predlagane začasne odredbe. Graja dokazno oceno sodišča prve stopnje o njegovi nekritičnosti do alkohola. Tožnik se zaveda resnosti nastale situacije, izpolnjuje vse pogoje za dodelitev otroka, je urejen, redno zaposlen, za sina je do odvzema zgledno skrbel, vključen je v tedensko obravnavo pri Inštitutu za družinsko terapijo. Deček ima z očetom pristen odnos. Sodišče je napačno ugotovilo, da ni nevarnosti, da bi otroku nastala nepopravljiva oziroma nesorazmerno težko popravljiva škoda, kar izhaja že iz nadaljnje odločitve sodišča prve stopnje, ko je uredilo stike med predlagateljem in dečkom (zoper katero je tožnik vložil ugovor).

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče ob upoštevanju stališča, da se s tako imenovanimi regulacijskimi začasnimi odredbami v družinskih postopkih lahko začasno uredi le izjemen položaj, v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe1, navkljub pritožbenim navedbam sicer nima pomislekov v vsebinsko pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da pogojev za izdajo začasna odredbe o dodelitvi dečka očetu, v danem trenutku ni.

6. A odločitev sodišča prve stopnje je pravilna predvsem iz drugega razloga. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da je bil mladoletni A. A. najprej z začasno odločbo Centra za socialno delo (CSD) št. ... z 22. 1. 2018 odvzet pravdnima strankama in nameščen v Hišo X., nato pa z začasno odločbo istega CSD št. ... s 7. 2. 2018 oddan v vzgojo in varstvo rejnici.

7. O odvzemu otroka staršem in o rejništvu na podlagi veljavne zakonodaje odloča center za socialno delo, sodna odločba v upravno razmerje ne sme in ne more poseči.2 Prav to (in ne morda ureditev odnosa med pravdnima strankama) pa je tisto, kar želi doseči tožnik s predlagano začasno odredbo.3 Ker je to edini razlog, zaradi katerega predlaga izdajo začasne odredbe, že iz njegovih navedb izhaja, da predlog ni utemeljen. Dvotirno odločanje bi bilo z vidika pravne varnosti tudi zelo problematično.4

8. Drugače pa velja za odločanje o stikih. Za odločanje o stikih z otroki, ki so v rejništvu, je pristojno sodišče, ne CSD.5 S tem je odgovorjeno na pritožbene navedbe, da izdaja začasne odredbe o stikih sama po sebi kaže na napačno stališče glede obravnavane zavrnitve začasne odredbe. V zvezi s postopkom odločanja o stikih pa je treba opozoriti, da mora sodišče v trenutku, ko je otrok z odločbo oddan v rejništvo, v postopek odločanja o stikih pritegniti tudi rejnico6. 9. Višje sodišče je zato pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

1 Za izdajo takšne začasne odredbe morajo biti izkazane okoliščine, ki zahtevajo začasno, a nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje. Prim. odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-232/99 2 Smiselno (ker ne gre za začasne odločbe) primerjaj odločbe Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 3109/2016, IV Cp 170/2014 in IV Cp 359/2015. 3 Na kar kaže tudi njegovo sklicevanje na lastne navedbe v pritožbi zoper začasno odločbo CSD št. ... z 22. 1. 2018. 4 Prim. tudi dr. Mateja Končina Peternel, Aktualna vprašanja s področja družinskega prava, Pravosodni bilten, 2013/4, stran 223, 224. 5 Primerjaj odločba Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2631/2006. 6 Primerjaj odločbi Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 3781/2010 in IV Cp 3109/2016.