Jedro

Posledice prepozno plačane sodne takse so enake kot posledice neplačane takse in ni pomembno, ali je stranka sodno takso plačala kasneje oziroma pred izdajo sklepa o ustavitvi postopka.

Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje s sklepom pravnomočno zavrglo, kar pomeni, da ostaja dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa (tj. da je bila sodna taksa plačana po izteku roka, ki je bil določen v plačilnem nalogu), nespremenjeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 34. členom ZUS-1 postopek ustavilo, ker sodna taksa za tožbo ni bila plačana v roku, ki je bil določen v plačilnem nalogu.

2. V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da tožeča stranka ob vložitvi tožbe ni plačala sodne takse za tožbo, zato ji je poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse, ki je bil njeni pooblaščenki vročen 17. 8. 2018. Plačilni nalog je vseboval tudi opozorilo, da se bo v primeru neplačila sodne takse v navedenem znesku in roku štelo, da je tožbo umaknila. Ker tožeča stranka kljub temu sodne takse v roku, določenem v plačilnem nalogu, ni plačala, je postopek ustavilo.

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Pri uvrščanju prejetega plačilnega naloga za plačilo sodne takse za tožbo je prišlo do napačnega vodenja zadeve v pisarni njenega pooblaščenca zaradi razlogov, ki jih je povzročila tožena stranka. Sodno takso je plačala po izteku roka, vendar pred izdajo sklepa o ustavitvi postopka. Prav tako ji je sodišče plačilni nalog vročilo med sodnimi počitnicami, čeprav tega ne bi smelo. Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in sodišču prve stopnje naloži, da nadaljuje s postopkom s tožbo.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je temeljno vprašanje, ali je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka, ker pritožnica ni plačala sodne takse za tožbo v roku, določenem v plačilnem nalogu.

7. V skladu s prvim odstavkom 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora biti ob vložitvi tožbe plačana sodna taksa. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena (drugi odstavek 105.a člena ZPP). Če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za tožbo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

8. Iz izpodbijanega sklepa in sodnega spisa izhaja, da pritožnica ob vložitvi tožbe ni plačala sodne takse, zato jo je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom z dne 3. 8. 2018 pozvalo, da plača sodno takso za tožbo v znesku 148,00 EUR v petnajstih dneh od vročitve naloga, in jo opozorilo, da se bo v primeru, če tega ne bo storila, štelo, da je tožbo umaknila. Navedeni plačilni nalog je bil pritožničini pooblaščenki vročen 17. 8. 2018, kar pomeni, da se je rok za plačilo sodne takse iztekel 3. 9. 2018. Pritožnica v tem roku sodne takse za tožbo ni plačala, pri čemer tudi iz njenih pritožbenih navedb izhaja, da je sodno takso plačala po izteku roka, saj jo je plačala 5. 10. 2018.1

9. Glede na navedeno je po presoji Vrhovnega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ustavi, ker pritožnica sodne takse za tožbo ni plačala v roku, ki je bil določen v plačilnem nalogu z dne 3. 8. 2018, in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Pritožnica sicer navaja, da je sodno takso po izteku roka plačala in da je to storila še pred izdajo sklepa o ustavitvi postopka, vendar Vrhovno sodišče v zvezi s tem poudarja, da je rok za plačilo sodne takse zakonski rok, določen v 34. členu Zakona o sodnih taksah, tovrstni roki pa so nepodaljšljivi. Posledice prepozno plačane sodne takse so tako enake kot posledice neplačane takse in ni pomembno, ali je stranka sodno takso plačala kasneje oziroma pred izdajo sklepa o ustavitvi postopka.2

10. Na drugačno presojo Vrhovnega sodišča v tej zadevi ne morejo vplivati niti pritožničine navedbe, da je pri uvrščanju prejetega plačilnega naloga prišlo do administrativne napake oziroma napačnega vodenja zadeve v pisarni njene pooblaščenke zaradi razlogov, ki jih je povzročila tožena stranka. Pritožnica je hkrati s pritožbo vložila tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem je navajala razloge, ki naj bi zamudo za plačilo sodne takse opravičevali. Sodišče prve stopnje je njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje s sklepom I U 1680/2018-6 z dne 22. 2. 2019 pravnomočno zavrglo, kar pomeni, da ostaja dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa (tj., da je bila sodna taksa plačana po izteku roka, ki je bil določen v plačilnem nalogu), nespremenjeno.3 Ob tem pa Vrhovno sodišče še dodaja, da iz plačilnega naloga z dne 3. 8. 2018 povsem jasno izhaja, v kateri zadevi, kolikšnem znesku in v kakšnem roku je pritožnica bila dolžna plačati sodno takso za tožbo, zato niti niso razumljive njene navedbe, zakaj naj bi zaradi zatrjevane administrativne napake pri vodenju spisov prišlo do zamude v zvezi s plačilom te sodne takse.

11. Neutemeljena je tudi pritožničina navedba, da je sodišče prve stopnje njeni pooblaščenki vročilo plačilni nalog med sodnimi počitnicami, čeprav tega ne bi smelo storiti. Iz izpodbijanega sklepa in vročilnice, ki se nahaja v sodnem spisu, namreč izhaja, da je bil plačilni nalog z dne 3. 8. 2018 pritožničini pooblaščenki vročen 17. 8. 2018, kar pomeni, da ji je bil vročen po izteku sodnih počitnic.4

12. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

13. O zadevi je odločal sodnik posameznik na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Ta določa, da o pritožbi zoper sklep odloči sodnik posameznik.

1 Iz priloženega potrdila o plačilu (l. št. 28) sicer izhaja, da je bila sodna taksa za tožbo plačana 21. 9. 2018, kar pa je še vedno po izteku roka za plačilo sodne takse. 2 Prim. sklepa Vrhovnega sodišča I Up 210/2015 z dne 7. 10. 2015 in I Up 91/2015 z dne 8. 7. 2015. 3 Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 213/2015 z dne 10. 12. 2015. 4 V skladu s prvim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih trajajo sodne počitnice od 15. julija do 15. avgusta.