Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker so razmerja za nazaj pravnomočno urejena, je sodišče prve stopnje o novem predlogu tožnika za oprostitev sodne takse z dne 11. 4. 2016 odločalo na novo. V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZST-1 oprostitev plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev. Ker je bil v konkretnem primeru predlog vložen dne 11. 4. 2016, je tožnik pravilno plačila oproščen od tega dne dalje.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu tožnika in ga v celoti oprostilo plačila sodnih taks od dne 11. 4. 2016 dalje.
2. Zoper sklep se pritožuje tožnik z navedbami, da bi ga sodišče moralo oprostiti plačila sodnih taks že od dne 2. 7. 2014 dalje. Pojasnjuje, da je sodišče s sklepom z dne 1. 4. 2015 razveljavilo svoj sklep z dne 2. 7. 2014 ter protizakonito in krivično odločilo, da mora plačati dvojno takso. Ob tem ga je sodnica ocenila kot goljufa, ki zamolči premoženje in zlorablja državni proračun. Višje sodišče je pritožbo tožnika protipravno zavrnilo in sklep z dne 1. 4. 2015 potrdilo. Pritožnik opozarja na postopek IV P 1595/2014, v katerem je sodišče prve stopnje pritožniku ravno tako določilo dvojno takso, vendar pa je višje sodišče ta sklep razveljavilo. Zapisalo je, da prejemniki denarne socialne pomoči za oprostitev sodne takse ne izpolnjujejo nobenih rubrik obrazca, zgolj priložijo odločbo CSD. V zvezi s tem je pomembna tudi sodba Upravnega sodišča I U 1978/2014 z dne 24. 2. 2015, na katero se tožnik v celoti sklicuje. V obravnavanem primeru pa sodnica teh stališč ni upoštevala, s čimer je storila protipravno dejanje, ki se mu sedaj z novo odločbo želi izogniti. Dodaja, da je sodnico k taki odločitvi napeljal sodnik V., s čimer je sodišče ravnalo v nasprotju z 2. členom URS. Tožnik je kasneje v postopku vložil nov predlog za oprostitev plačila sodne takse, ki mu je sodnica z izpodbijanim sklepom ugodila in s tem pokazala, da je prvič odločila pristransko. Sodišče prve stopnje bi zato moralo vzpostaviti veljavnost sklepa z dne 2. 7. 2014, ne pa odobriti oprostitev plačila sodne takse šele z dnem 11. 4. 2016. Na podlagi navedenega tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da vzpostavi veljavnost sklepa z dne 2. 7. 2014, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje o tožnikovem prvem predlogu za oprostitev sodne takse odločilo s sklepom z dne 2. 7. 2014 in mu v celoti ugodilo. Dne 1. 4. 2015 je isto sodišče zaradi neresničnih podatkov navedeni sklep razveljavilo in tožniku naložilo plačilo dvojne takse v skladu s tretjim odstavkom 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/2008 s spremembami – v nadaljevanju ZST-1). O pritožbi tožnika zoper sklep z dne 1. 4. 2015 je višje sodišče odločilo s sklepom II Cp 3345/2015 z dne 13. 1. 2016, s katerim je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Sklep z dne 1. 4. 2015 je tako dne 13. 1. 2016 postal pravnomočen, kar pomeni, da sodišče v njegovo vsebino ne more več posegati in že sprejete odločitve ne sme ponovno presojati. S pravnomočno odločbo urejena pravna razmerja je namreč mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in v postopku, ki so določeni z zakonom (158. člen Ustave Republike Slovenije), kar pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da sklep z dne 1. 4. 2015 velja in zavezuje ter da njegove vsebine, ne glede na navedbe tožnika, ni več mogoče presojati. Tudi veljavnosti sklepa z dne 2. 7. 2014, ki je bil z njim pravnomočno razveljavljen, zato ni mogoče vzpostaviti.
5. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da tek postopka IV P 1595/2014, na katerega se sklicuje tožnik, za obravnavano zadevo ni relevanten. Res je, da je sodišče prve stopnje v navedeni zadevi izdalo podoben sklep o plačilu dvojne takse tožniku, ki ga je višje sodišče razveljavilo, vendar pa gre v tem primeru za drugačno zadevo in drug postopek. Na obravnavani postopek, v katerem je o vprašanju plačila dvojne takse že bilo pravnomočno odločeno, pa le-ta nima nobenega vpliva. Tudi sodbi Upravnega sodišča I U 1978/2014 z dne 24. 2. 2015 ni moč slediti, saj se prav tako nanaša na drug postopek in na vsebino, ki je pritožbeno sodišče ne sme več presojati.
6. Ker so razmerja za nazaj pravnomočno urejena, je sodišče prve stopnje o novem predlogu tožnika za oprostitev sodne takse z dne 11. 4. 2016 odločalo na novo. V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZST-1 oprostitev plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev. Ker je bil v konkretnem primeru predlog vložen dne 11. 4. 2016, je tožnik pravilno plačila oproščen od tega dne dalje.
7. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožbeni razlogi pa niso utemeljeni. V skladu z drugim odstavkom 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami) je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.