Jedro

Na podlagi 175. člena DZ sodišče odloči o namestitvi otroka v zavod zaradi psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, če je ogrožen on sam ali drugi otroci v družini in je le z njegovo namestitvijo v zavod mogoče v zadostni meri zavarovati njegove koristi ali koristi drugih otrok v družini.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da z dnem pravnomočnosti sklepa preneha namestitev mld. A. A. v vzgojnem zavodu B. na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu II N .../2019 z dne 12. 11. 2019, da se ukine plačevanje preživnine, naložene nasprotni udeleženki za A. A. in ukine omejitev starševske skrbi nasprotni udeleženki za A. A., skrbnik CSD se razreši obveznosti po točki IV in V sklepa z dne 12. 11. 2019 (I. točka izreka). Predlog nasprotne udeleženke za prenehanje namestitve v Vzgojni zavod B. za mld. C. C., je sodišče prve stopnje zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Iz obrazložitve pritožbe je razvidno, da izpodbija zavrnilni del sklepa, tj. II. točko izreka. Navaja, da ima C. C. sedaj svojo sobo, v kateri se lahko uči in dela domače naloge. Polovico strehe so že prekrili z valovitkami in do zime bodo prekrili tudi drugo polovico. C. C. bi rada obiskovala osnovno šolo v D. oziroma v E., ker se v zavodu B. ne počuti dobro. Nasprotna udeleženka se bo osebno zavzela, da bo C. C. pri pouku prisotna vsak dan in bo redno opravila vse svoje šolske obveznosti.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo vztraja na stališču, da je nadaljnja namestitev mld. C. C. v zavodu v njenem največjem interesu. C. C. živi le v rahlo izboljšanih zasilnih stanovanjskih razmerah na dosedanjem naslovu, brez vode in elektrike. Mld. C. C. se je po začetku šolskega leta v B. vrnila šele v drugi polovici septembra zaradi skrivanja v okolici doma, najverjetneje ob sodelovanju matere. Našli so jo policisti PP E., za njen prevoz v Vzgojni zavod B. so morali poskrbeti tamkajšnji zaposleni.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 11. 2019 med drugim odločilo, da se mld. C. C. z dnem pravnomočnosti sklepa namesti v Vzgojni zavod B., pri čemer ta ukrep traja tri leta. Odločitev je sprejelo na podlagi 175. člena Družinskega zakonika (DZ), po katerem sodišče odloči o namestitvi otroka v zavod zaradi psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, če je ogrožen on sam ali drugi otroci v družini in je le z njegovo namestitvijo v zavod mogoče v zadostni meri zavarovati njegove koristi ali koristi drugih otrok v družini. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima (takrat desetletna) C. C., ki je v šolskem letu 2019/2020 ponavljala 3. razred osnovne šole, učne težave, pouk je obiskovala le izjemoma. Po odhodu nasprotne udeleženke na prestajanje zaporne kazni domnevni biološki oče ni bil sposoben poskrbeti za dekličino vzgojo in varstvo (po podatkih spisa je bila skupaj z njim celo udeležena pri izvrševanju kaznivih dejanj). Ni ji zagotavljal primerne namestitve, v času odločanja je C. C. živela pri bratu, kjer ni bilo primerno poskrbljeno za njeno varstvo in oskrbo niti tam ni mogla ostati dlje časa. Ker ni obiskovala pouka in je živela v okolju, kjer ni bilo poskrbljeno niti za njene osnovne življenjske potrebe, ji je nastajala škoda. Sodišče je ugotovilo tudi, da so bile pri njej prisotne čustvene težave in duševna stiska. Zaključilo je, da je deklica ogrožena in je namestitev v zavod edini primeren ukrep, saj deklica potrebuje jasno strukturo in intenzivno strokovno podporo v času izobraževanja ter skrb za njene osnovne življenjske potrebe in varstvo, brez česar bi ji nastala nepopravljiva škoda.

6. Po odpustu iz zapora je nasprotna udeleženka vložila predlog, da se namestitev v zavod (tudi) za C. C. odpravi, ker je nasprotna udeleženka prenehala s prestajanjem zaporne kazni, ker je deklica v zavodu zelo nesrečna in ker lahko sama poskrbi zanjo. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom njen predlog zavrnilo, pritožbene navedbe, s katerimi nasprotna udeleženka odločitev sodišča prve stopnje izpodbija, pa niso utemeljene.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da nastop prestajanja kazni zapora ni bil edini razlog za namestitev mld. C. C. v zavod, saj so se težave pri izvajanju šolskih obveznosti deklice zaskrbljujoče pojavljale že v času, ko nasprotna udeleženka še ni bila v zaporu, in tako razlog, na katerega se je sklicevala nasprotna udeleženka, tj. njena vrnitev iz zapora, ni odločujoč. Ugotovilo je, da tudi ni odločilno zatrjevano močno domotožje, saj iz poročila Osnovne šole B. izhaja, da je C. C. zgolj na začetku veliko jokala in imela domotožje, nato se je hitro prilagodila, sprejela pomoč in pri njej niso zaznali vzorcev odklonilnega vedenja, tako da se za neutemeljeno izkaže pritožbena navedba, da se C. C. v zavodu ne počuti dobro.

8. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da se stanovanjske razmere nasprotne udeleženke niso bistveno izboljšale, saj družina še vedno živi v kletnem in z leseno konstrukcijo nakritem objektu. Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da so sedaj polovico strehe že prekrili z valovitkami, polovico pa še bodo, vendar ta pritožbena navedba na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva, saj se zatrjuje novo dejstvo, ki je nastopilo po izdaji izpodbijanega sklepa. Poleg tega nasprotna udeleženka ne izpodbija ugotovitve, da družina še vedno živi brez elektrike in vode. Kot v odgovoru na pritožbo navaja predlagatelj, so se torej stanovanjske razmere le rahlo izboljšale.

9. Tudi zatrjevano dejstvo, da ima C. C. sedaj svojo sobo, se nanaša na obdobje po izdaji izpodbijanega sklepa. Nasprotna udeleženka navaja, da se C. C. sedaj lahko uči in dela domače naloge in da se bo osebno zavzela, da bo C. C. pri pouku prisotna vsak dan in bo redno opravljala šolske obveznosti. Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, nasprotna udeleženka tudi s takšnimi navedbami ne izpodbije pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, ki je navedlo, da nasprotna udeleženka sodišča ni uspela prepričati, da bo C. C. v šolskem letu 2020/2021 zagotovo hodila v 4. razred bližnje podružnične šole. V času epidemije in ko je bila C. C. doma, namreč nasprotna udeleženka ni zadovoljivo poskrbela za izpolnjevanje njenih obveznosti in je celo prekinila sodelovanje z zavodom.

10. Sodišče je pravilno ugotovilo, da pogojev za nemoteno izvajanje šolskih obveznosti C. C. v domačem okolju nima, medtem ko je bila pri šolanju v Osnovni šoli B. v času bivanja v zavodu uspešna. Tretji razred je zaključila z zelo lepimi ocenami, rada poje, riše in obiskuje plesni krožek. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da bi C. C. nastala škoda, če bi bila zaradi skromnih razmer v domačem okolju in primanjkljaja matere prikrajšana za kvalitetno šolanje, primerno bivanjsko okolje, usmerjeno v vzgojo, in družbo sovrstnikov. Pogoji za ukrep namestitve otroka v zavod, ki jih je predhodno ugotovilo sodišče prve stopnje, so tako še vedno podani oziroma nasprotna udeleženka ni izkazala, da pri C. C. ukrep namestitve v zavod zaradi učnih težav ni več potreben. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nedvomno učinkovit in še vedno potreben, pravilno ni sledilo predlogu matere za njegovo odpravo.

11. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).