Jedro

Na podlagi 3. odstavka 93.a člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 in Ur.l. RS, št. 9/90 in 5/91) se lahko poseže v del odločbe o novi dodelitvi zemljišč, ki se nanaša na drugega komasacijskega udeleženca, samo z odločbo, s katero se spremeni s pritožbo izpodbijana dodelitev zemljišč, ne pa tudi z odločbo, s katero se taka dodelitev odpravi.

Izrek

1. Združita se zadevi U 1514/93 in 1531/93. 2. Tožbi se ugodi in se odločba Republiške geodetske uprave št. ... z dne ... odpravi.

Obrazložitev

Sekretariat za kmetijstvo občine Ptuj je z odločbo št. ... z dne ... med drugim odločil, da prejme tožnik iz komasacijskega sklada zemljišče s parc. št. ... (njiva 3 b.r. v izmeri 2,4868 ha), ležeče v k.o. ... (del 2. točke izreka), da znaša vrednost v komasacijski sklad vloženih tožnikovih zemljišč 4.497.393 cenilnih enot in da je bilo iz komasacijskega sklada tožniku dodeljeno zemljišče ovrednoteno s 4.404.571 cenilnimi enotami (del 3. točke izreka), da mora tožnik dodeljena zemljišča pričeti obdelovati takoj po prejemu odločbe, zemljišča vložena v komasacijski sklad pa prepustiti komasacijskemu udeležencu, kateremu je bilo zemljišče dodeljeno iz komasacijskega sklada (6.točka izreka) ter, da je ugovor, ki ga je tožnik podal na razgrnitev elaborata nove razdelitve dne 4.5.1987, 28.7.1987 in v tožbi na vrhovno sodišče dne 15.2.1987, obravnavala komasacijska komisija na svoji seji dne 8.5.1987 in 27.1.1988 ter ga kot upravičenega upoštevala (7. točka izreka). Proti tej odločbi je tožnik vložil pritožbo, v kateri izpodbija 6. in 7. točko njenega izreka. Meni namreč, da bi moralo biti v 6. točki upoštevano dejstvo, da je bilo tožniku oziroma njegovima pooblaščenkama že pred izdajo odločbe ustno naročeno, da mora zemljišče s parc. št. ... obdelovati v mejah, ki so bile določene in zamejničene dne 13.12.1988, kar je tožnik od marca 1989 tudi vseskozi upošteval s tem, da je to parcelo obdeloval, svoje prejšnje zemljišče, kolikor sega preko meje te parcele, pa prepustil v obdelavo komasacijski udeleženki K.K. Meni tudi, da je treba 7. točko izreka popraviti s pravilno navedbo datuma vložitve tožbe na vrhovno sodišče (15.12.1987). V ostalem se z navedeno odločbo strinja pod pogojem, da v postopku ne pride do spremembe meja parcele št. 1003 k.o. Sestrže. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ob reševanju tožnikove pritožbe odpravila navedeno odločbo upravnega organa prve stopnje in mu zadevo vrnila v ponovni postopek. V obrazložitvi odločbe navaja, da je 6. točka izreka prvostopne odločbe v skladu z drugim odstavkom 95. člena prečiščenega besedila zakona o kmetijskih zemljiščih, glede 7. točke izreka pa meni,da vsebuje pisno pomoto, ki jo lahko popravi organ prve stopnje. Ker pa je tožena stranka ob reševanju pritožbe ugotovila, da ima izrek prvostopne odločbe takšne pomanjkljivosti, ki imajo za posledico odpravo odločbe (niso navedene vrednosti za posamezne vložene in posamezne dodeljene parcele, zaradi česar odločbe ni mogoče preizkusiti) in ker je bila odločba, s katero je bila K.K. dodeljena parcela št. ... k.o. ..., ki meji na tožniku dodeljeno parcelo št. ..., z odločbo tožene stranke št. ... z dne ... odpravljena, je morala tožena stranka prvostopno odločbo, ki se nanaša na tožnika, odpraviti, saj bo od odločitve v zadevi komasacijske udeleženke Korošec Kristine odvisna tudi odločitev glede nove dodelitve zemljišč tožniku.

Proti tej odločbi je tožnik vložil dve tožbi in sicer najprej dne 30.10.1993 po svoji pooblaščenki, materi N.A., nato pa dne 2.11.1993 še sam. Ker gre za tožbi iste tožeče stranke, s katerima se izpodbija isti upravni akt, je sodišče obravnavanje zadeve združilo (1. odstavek 313. člena zakona o pravdnem postopku v zvezi s 60. členom zakona o upravnih sporih), tožbi pa obravnavalo kot eno tožbo.

Tožnik v tožbi obširno navaja potek komasacijskega postopka do izdaje izpodbijane odločbe in svoja stališča do predlagane nove razdelitve zemljišč. Meni, da komasacijski udeleženki, soseda K.K. in njena hči K.G., nimata utemeljenega razloga nasprotovati dodelitvi novega zemljišča s parcelno številko ... v obliki, kot je bila določena 13.12.1988, ter da jima gre zgolj za to, da pridobita čim širši pas zemljišča ob regionalni cesti, ki je bil pred novo razdelitvijo zemljišč v lasti tožnika. Tožnik meni, da tožena stranka ni imela utemeljenega razloga za odpravo prvostopne odločbe, ki se nanaša nanj, zlasti še, ker se je s to odločbo v pretežnem delu strinjal in ker bi njegove pritožbene ugovore lahko rešila tožena stranka sama. Zato smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in navaja, da spremembo izreka skupne odločbe o novi razdelitvi zemljišč tudi pri drugih komasacijskih udeležencih dopušča zakon o kmetijskih zemljiščih v 3. odstavku 96. člena. Tako spremembo opravi po potrebi organ prve stopnje z nadomestno odločbo.

Tožba je utemeljena.

Iz nekaterih določb zakona o splošnem upravnem postopku (n.pr. 2. odstavek 241. člena in 2. odstavek 244. člena) izhaja, da je organ druge stopnje pri odločanju o pritožbi praviloma vezan na pritožbene predloge oziroma na obseg, v katerem pritožnik izpodbija prvostopno odločbo. Ker pa se s pritožbo izpodbija zakonitost odločbe, sme pritožbeni organ odločiti ob reševanju pritožbe tudi preko pritožbenih predlogov, če ima za to podlago v zakonu. Iz obrazložitve odločbe, ki je izpodbijana v tem upravnem sporu, je razvidno, da je tožena stranka odpravila odločbo prve stopnje v celoti, torej preko pritožbenega predloga, ki se nanaša le na 6. in 7. točko izreka prvostopne odločbe. Po presoji sodišča tožena stranka za takšno odločitev ni imela zakonite podlage. Tožena stranka meni, da je bilo treba odločbo prve stopnje odpraviti iz razloga, ker je njen izrek v določenem delu (3. točki izreka) pomanjkljiv oziroma odločba v tem delu pomanjkljivo obrazložena. Glede očitka, da je izrek odločbe pomanjkljiv, ker ne navaja vrednosti posameznih v komasacijski sklad vloženih oziroma iz komasacijskega sklada dodeljenih zemljišč, sodišče meni, da ni utemeljen. Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 in Uradni list RS, št. 9/90 in 5/91) v 5. odstavku 89. člena ureja plačevanje razlike vrednosti vloženih in dodeljenih zemljišč glede na skupno vrednost vloženih oziroma dodeljenih zemljišč. Iz tega torej ne izhaja, da bi morala biti vrednost posamezne parcele določena v izreku odločbe. Glede očitka tožene stranke, da odločbe prve stopnje zaradi tega ni mogoče preizkusiti v smeri, ali je bila vsaka posamezna parcela pravilno vrednotena, pa sodišče meni, da bi morala tožena stranka, kolikor meni, da v upravnih spisih za to presojo ni zanesljive podlage, dopolniti postopek in odpraviti to pomanjkljivost, bodisi sama bodisi po organu prve stopnje in nato odločiti (1. odstavek 242. člena ZUP). Tudi, če bi spoznala, da bo očitano pomanjkljivost postopka hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, česar pa tožena stranka v izpodbijani odločbi ni utemeljila (2. odstavek 242. člena ZUP), bi morala tožena stranka navesti, v čem so razlogi za odpravo celotne prvostopne odločbe, česar pa ni storila.

Tožena stranka utemeljuje odpravo prvostopne odločbe tudi z dejstvom, da je bila prvostopna odločba, s katero je bilo dodeljeno tožnikovemu zemljišču s parc. št. ... sosedno zemljišče s parc. št. ... k.o. Sestrže komasacijski udeleženki K.K. odpravljena. To dejstvo pa po mnenju sodišča samo po sebi ne more biti razlog za odpravo odločbe, ki se nanaša na tožnika. ZKZ v 3. odstavku 93.a člena namreč določa, da se lahko spremeni tisti del izreka (skupne) odločbe o novi delitvi, ki se ne nanaša na pritožnika, če je v pritožbenem postopku ugotovljeno, da je treba pritožbi ugoditi. Po presoji sodišča se lahko na tej zakonski podlagi poseže v del odločbe o novi dodelitvi zemljišč, ki se nanaša na drugega komasacijskega udeleženca (v tem primeru tožnika) samo z odločbo, s katero se spremeni s pritožbo izpodbijana dodelitev zemljišč, ne pa tudi z odločbo, s katero se takšna dodelitev odpravi. Po navedenem je izpodbijana odločba nezakonita, zato je sodišče tožbi ugodilo in odločbo odpravilo.

Svojo odločitev je sodišče oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih. Ta zakon in zakon o splošnem upravnem postopku je sodišče v skladu s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot predpisa Republike Slovenije.