Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče je odločilo le, da zaznamba izvršbe učinkuje že od trenutka vknjižene hipoteke v korist prvotnega upnika, ustanovljene s sodno poravnavo (tretji odstavek 87. člena ZZK-1). Pogodbena hipoteka je s tem postala prisilna hipoteka in pogoje za vpis spremembe imetnika take hipoteke določa ZZK-1 v tretjem odstavku 88. člena. Če terjatev, zavarovana s hipoteko iz tretjega odstavka 87. člena ZZK-1 preide na novega upnika, zemljiškoknjižno sodišče vpiše spremembo imetnika hipoteke po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o tej spremembi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu sklenilo, da namesto upnika B.G. vstopi v izvršbo nov upnik M.N.M. 2. Proti temu sklepu se pritožuje dolžnik V.P. iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Meni, da notarska overitev zasebne listine pogodbe o odkupu terjatev ne predstavlja listine v smislu tretjega odstavka 24. člena ZIZ, na katerega je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev. Overovitev podpisa cedenta na takšni listini namreč ne spreminja njene narave zasebne listine. Izpostavlja, da je bila s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Mariboru II P 466/2008 z dne 6. 7. 2009 v zavarovanje te denarne terjatve ustanovljena zastavna pravica na nepremičnini, ki je predmet nepremičninske izvršbe v tem postopku. Zato je za vstop novega upnika glede na fazo postopka, potrebno izkazati po 148. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) še dodatno predpostavko za vpis prenosa hipoteke v zemljiško knjigo oziroma izkaz prenosa te pravice z vknjižbenim dovoljenjem na podlagi listine take obličnosti, kot jo določa 40. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in izpodbijani sklep razveljavi ter zavrne predlog za vstop novega upnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravno podlago za vstop novega upnika v izvršilni postopek predstavlja določba III. odstavka 24. člena ZIZ, ki določa, da lahko v primeru, ko pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena, ali je na drug način prešla nanj.

5. Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da je novi upnik s predložitvijo pogodbe o odkupu terjatev, ki sta jo sklenila prvotni upnik B.G. kot odstopnik in novi upnik M.N.M. kot prevzemnik dne 23. 2. 2011 (priloga C1), dokazal, da je bila terjatev prenesena nanj. Na pogodbi je po notarju overjen podpis odstopnika, zato navedena pogodba predstavlja po zakonu overjeno zasebno listino (64. člen Zakona o notariatu; v nadaljevanju ZN). Ta v skladu z določilom tretjega odstavka 24. člena ZIZ predstavlja podlago za spremembo upnika v izvršilnem postopku, ki že teče. 6. V zvezi z drugačnim pravnim naziranjem pritožnika, ki je materialnopravno zmotno, sodišče druge stopnje še dodaja, da je po prevladujoči sodni praksi pojem "po zakonu overjena zasebna listina" treba razlagati tako, kot to jasneje določa ZPP v 2. točki prvega odstavka 431. člena ZPP, t.j. listina, na kateri je po zakonu (64. člen ZN) overjen podpis zavezanca (v obravnavanem primeru odstopnika terjatve).(1)

7. Pritrditi je pritožbi, da je bila s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v M II P 466/2008 z dne 6. 7. 2009 v zavarovanje te denarne terjatve ustanovljena zastavna pravica na nepremičnini, ki je predmet nepremičninske izvršbe v tem postopku, kot tudi, da prenos hipoteke učinkuje šele z vpisom v zemljiško knjigo (drugi odstavek 148. člena SPZ).

8. Vendar pritožnik prezre odločilno v konkretni zadevi, da glede na to vknjiženo hipoteko v korist prvotnega upnika, z zaznambo (2) sklepa o izvršbi In 54/2010 z dne 12. 4. 2010 ni bila hkrati ustanovljena hipoteka v korist prvotnega upnika, temveč je zemljiškoknjižno sodišče odločilo le, da zaznamba izvršbe učinkuje že od trenutka vknjižene hipoteke v korist prvotnega upnika, ustanovljene s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Mariboru 466/2008 z dne 6. 7. 2009 (tretji odstavek 87. člena ZZK-1). Pogodbena hipoteka je s tem postala prisilna hipoteka in pogoje za vpis spremembe imetnika take hipoteke določa ZZK-1 v tretjem odstavku 88. člena. Če terjatev, zavarovana s hipoteko iz tretjega odstavka 87. člena ZZK-1 preide na novega upnika, zemljiškoknjižno sodišče vpiše spremembo imetnika hipoteke po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o tej spremembi.

9. Pritožbeno stališče, da je za vstop novega upnika potreben tudi izkaz prenosa hipoteke, je po obrazloženem kot neutemeljeno zavrniti. (3)

10. Ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo nobene kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) .

Op. št. (1) : Prim. sklep VSL III Cp 3151/2005 z dne 29. 6. 2005, sklep VSL I Ip 3482/2013 z dne 15. 1. 2014. Op. št. (2) : Drugi odstavek 87. člena ZZK-1 glasi: „Zaznamba izvršbe ima za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej.“ Op. št. (3) : Prenos hipoteke mora biti izkazan v primeru, ko sodišče dovoli izvršbo na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik (prvi odstavek 24. člena ZIZ).