Jedro

Ker se služnost dejansko ni izvrševala po nepremičnini, v breme katere je vknjižena v zemljiški knjigi, so nastopili razlogi za njeno ukinitev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 3. točki izreka delno tako spremeni, da se tožbeni zahtevek zaradi prepovedi vznemirjanja lastninske pravice na nepremičnini, parc. št. 434/6, k. o. X, zavrne, v 4. točki izreka pa tako, da se znesek 941,35 EUR nadomesti z zneskom 647,12 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožnika sta dolžna tožencu v roku 15 dni povrniti 164,80 EUR stroškov pritožbenega postopka, svoje pritožbene stroške pa krijeta sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo (1. točka izreka), da služnostna pravica poti, ki je bila ustanovljena s kupno pogodbo 9. 8. 1965, sklenjeno med A. S., J. M ter J. G., v breme parc. št. 434/3, k. o. X, in v korist parc. št. 434/7, k. o. X, preneha. V 2. točki izreka je razsodilo, da preneha tudi služnostna pravica souporabe vodnjaka na parc. št. 434/6, k. o. X, ki je bila ustanovljena s taisto kupno pogodbo. S 3. točko izreka je prvostopenjsko sodišče tožencu prepovedalo vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnikov na nepremičnini, parc. št. 434/3 in 434/6, k. o. X, ter mu naložilo v plačilo 941,35 EUR pravdnih stroškov tožnikov.

2. Toženec v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da sodišče ni upoštevalo vseh izvedenih dokazov, in sicer izpovedb nevtralnih prič K., M. in P., ki so vozili po sporni poti, kljub temu da sta se pravdni stranki zaradi povezanosti predmetne zadeve in zadeve P 39/2013 sporazumeli, da se izvedeni dokazi v eni zadevi upoštevajo v drugi in obratno. Dejstvo je, da pot v naravi obstaja, le da poteka po par. št. 434/6, ne pa po par. št. 434/3, zato je tudi vložil nasprotno tožbo na ugotovitev, da dejansko poteka služnostna pot po parc. št. 434/6. Sodišče je nasprotni tožbi ugodilo s sodbo z dne 27. 1. 2014, zato se povzroča nevzdržno stanje, saj mu je s sodbo opr. št. P 39/2013 priznana služnostna pravico poti po parc. št. 434/6, s to sodbo pa se mu v 3. točki izreka prepoveduje vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnikov tudi tej parceli. Dodaja, da je tožba glede parc. št. 434/3 je nepotrebna, saj ni sporno, da služnostna pot sploh ne poteka po navedeni parceli. Napačna je tudi odločitev glede služnostne pravice souporabe vodnjaka, saj ni bilo ugotovljeno, da toženec vodnjaka ne uporablja oziroma ne potrebuje za potrebe svojih nepremičnin in kmetije. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožnika sta na pritožbo odgovorila in predlagata njeno zavrnitev. Navajata, da je bila sodba v zadevi P 39/2013 izdana 27. 1. 2014, zadnji narok za glavno obravnavo pa je bil 11. 2. 2014, zato gre za nedovoljeno novoto.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Lastnik služeče stvari lahko zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena (prvi odstavek 222. člena SPZ). Stvarna služnost preneha tudi, če se lastnik služeče stvari upre njenemu izvrševanju, lastnik gospodujoče stvari pa svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvršuje; če se ne izvršuje v času, potrebnem za njeno priposestvovanje; ali če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena (223. člen SPZ).

6. Tožnika sta postavila tožbeni zahtevek na ukinitev služnostne poti, vknjižene v zemljiški knjigi na parc. št. 434/3, k. o. X, ukinitev služnostne pravice souporabe vodnjaka na parc. št. 434/6, k. o. X, in na opustitev vsakršnega poseganja v njuno lastninsko pravico na obeh nepremičninah.

7. V postopku na prvi stopnji je bilo nejasno, na območju katere parcele teče sporna služnostna pot, zato je sodišče prve stopnje v soglasju s pravdnima strankama upoštevalo izvedensko mnenje izvedenca geodetske stroke, ki ga je v vzporedno tekoči pravdi (1) postavilo sodišče. Izvedenec je ugotovil, da sporna služnostna pot dejansko poteka po parceli št. 434/6, k. o. X, in ne po parc. št. 434/3, k. o. X, v breme katere je vknjižena v zemljiški knjigi. Pravdni stranki tem ugotovitvam nista nasprotovali in tudi v pritožbi niso sporne. Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku na ukinitev služnostne poti na parc. št. 434/3, saj ta dejansko ne obstaja oziroma se na tej parceli vožnje sploh niso izvajale. Zaradi nemožnosti sporazumne ureditve zemljiškoknjižnega stanja (kljub strinjanju pravdnih strank o napačnem vpisu služnostne poti v zemljiško knjigo), sta bila tožnika primorana vložiti predmetno tožbo in je bila potrebna.

8. Pritožbene navedbe, da sodišče ni upoštevalo vseh dokazov, saj ni upoštevalo izpovedb nevtralnih prič K., M. in P., ki so vozili po sporni poti, so nepomembne, saj se je tožbeni zahtevek glasil na ukinitev služnostne poti, vknjižene v zemljiški knjigi na parc. št. 434/3, k. o. X, vožnje pa so se (nesporno) izvajale po poti na parc. št. 434/6, k. o. X. Stvarna služnost na parc. št. 434/3, k. o. X, se torej nedvomno ni izvrševala v času, potrebnem za njeno priposestvovanje, in je tako prenehala (223. člen SPZ), kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

9. Prav tako je pravilna odločitev sodišča o ukinitvi osebne služnosti souporabe vodnjaka na parc. št. 434/6, k. o. X, saj je bila ta vknjižena v korist J. G. »in njegovih pravnih naslednikov«, pri čemer je po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pritožnik ne načenja, tak zapis v zemljiški knjigi v nasprotju s sklenjeno pogodbo, ki je predvidevala osebno in ne stvarne služnosti. Osebne služnosti so namreč strogo osebne pravice in so vezane na konkretno osebo, niso podedljive ter trajajo najdlje do imetnikove smrti (227. člen SPZ). Pritožbene navedbe, da ni bilo ugotovljeno, da toženec vodnjaka ne uporablja/ga ne potrebuje za potrebe svojih nepremičnin in kmetije so, ob ugotovitvi, da je šlo za ustanovitev osebne služnosti v korist sedaj že umrlega upravičenca, brezpredmetne.

10. Utemeljen pa je pritožbeni očitek glede 3. točke izreka izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je napačno odločilo, da je treba zaradi sprejetih odločitev o ukinitvi služnostne pravice vožnje po parc. št. 434/3, k. o. X, in ukinitve osebne služnostne pravice souporabe vodnjaka na parc. št. 434/6, k. o. X, posledično v celoti ugoditi tudi tožbenemu zahtevku na opustitev vsakršnega poseganja v lastninsko pravico na obeh nepremičninah tožnikov. Ena izmed ugotovitev sodišča prve stopnje je namreč tudi, da služnost dejansko poteka po parc. št. 434/6. Drži, da je predmet te odločitve vsebina nasprotne tožbe, vendar dejanska ugotovitev o večletnem izvrševanju voženj po parc. št. 434/6 zadostuje za zavrnitev tožbenega zahtevka na prepoved vznemirjanja te nepremičnine, saj tožnika nista niti trdila, da bi ju toženec po tej parceli z vožnjami ali kako drugače vznemirjal. Pritožnik pravilno opozarja, da bi takšna odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, lahko povzročila nevarnost medsebojno protislovnih odločb, saj bi v primeru, da sodba v zadevi opr. št. P 39/2013 postane pravnomočna, sodišče tožencu priznalo služnostno pravico poti po parc. št. 434/6, k. o. X, s to sodbo pa tožencu prepovedalo vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnikov na parc. št. 434/6, k. o. X. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo v skladu s peto alinejo 358. člena ZPP ustrezno spremenilo.

11. Glede na to, da je toženec s pritožbo delno uspel, je pritožbeno sodišče poseglo tudi v odločitev o stroških pred sodiščem prve stopnje, in sicer tako, da uspeh tožnikov zdaj znaša (glede na vrednost posameznega dela tožbenega zahtevka, kot sta jo označila tožnika sama) 68,8 % (2) in jima mora toženec tako povrniti (upoštevaje stroške, ki jih je odmerilo sodišče prve stopnje) 647,12 EUR.

12. Toženčev pritožbeni uspeh znaša 31,2 %, zato sta mu tožnika dolžna povrniti 164,80 EUR od priznanih stroškov (225,00 EUR za sodno takso, 283,80 EUR nagrade po tar. št. 3210 ZOdvT in 20,00 EUR nagrade po tar. št. 6008 ZOdvT). Ker tožnika z vložitvijo odgovora na pritožbo nista prav v ničemer pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča, krijeta sama svoje pritožbene stroške.

(1) Gre za pravdo, v kateri je toženec z nasprotno tožbo tožil tožnika na obstoj služnosti po parc. št. 434/6, k. o. X, a sodišče zadev ni združilo in jo je obravnavalo posebej.

(2) Z zahtevkom na ukinitev služnosti (VSP 1.500,00 EUR sta uspela v celoti), z zahtevkom na prepoved vznemirjanja (VSP 2.500,00) pa s polovico zahtevka.