Jedro

Ker tožena stranka v upravnem predsodnem postopku eksplicitno uveljavljanega izrednega pravnega sredstva ni obravnavala po 270. členu ZPIZ, je sodišče prve stopnje zavrnilno odločbo kot nezakonito pravilno razveljavilo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je razveljavilo zavrnilno odločbo toženca št. I-719938 z dne 14.3.1997 ter mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Hkrati je sklenilo, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ugotovilo je, da tožena stranka o razlogu uveljavljanega izrednega pravnega sredstva ni odločila, zato bo to storila v ponovljenem postopku. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Povzema procesno stanje v zvezi z uveljavljanim izrednim pravnim sredstvom, vključno s citiranjem odločb tedanjega Sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter Sodišča združenega dela RS iz leta 1992 oz. 1993, iz katerih izhaja, da v tedaj obravnavanem postopku materialno pravo ni bilo kršeno. Ker naj bi bil sedaj obravnavani zahtevek zasnovan na isti dejanski in pravni podlagi, kot je bilo odločeno v prejšnjem pravnomočnem postopku, meni, da je bilo mogoče o njem odločati le v obnovi postopka. V zvezi z možnostjo uporabe 270. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju še povdarja, da tožnik ni navedel nobenega dejstva, ki bi nastalo po končanem postopku in bilo tako novo dejstvo, ki ni sestavni del dejanskega stanu v prejšnjem postopku. Glede uveljavljanje ničnosti dela obrazložitve odločbe z dne 15.9.1992 pa povdarja, da o tako postavljenem zahtevku ni bil dolžan odločati, saj sama obrazložitev nima nobenih pravnih posledic. Tožnik v pisnem odgovoru prereka navedbe tožene stranke in predlaga zavrnitev pritožbe. Pritožba ni utemeljena. Tožena stranka svojo pritožbo obrazlaga z razlogi, ki bi lahko bili kvečjemu vsebina obrazložitve razveljavljene odločbe o uveljavljanem izrednem pravnem sredstvu, vloženem 16.8.1996 zoper dokončno in pravnomočno odločbo št. I-719938 z dne 15.9.1992. Nobenega dvoma ni, da je glede na eksplicitno uveljavljano "očitno kršitev materialnega prava v škodo tožnika", bilo potrebno izredno pravno sredstvo obravnavati po določbi 270. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-92) in ne po 249. členu Zakona o splošnem upravnem postopku, kot pravilno zaključuje prvostopenjsko sodišče. Že zaradi narave izrednega pravnega sredstva, ki je dopustno le, če je izkazan kakšen od predpisanih razlogov ter hkrati izpolnjeni formalni pogoji, lahko o njem odloča le organ, ki je izdal pravnomočno odločitev, zoper katero je vloženo. Ker uveljavljanega razloga iz tkz. neprave obnove po 270. členu ZPIZ, tožena stranka v predsodnem postopku ni obravnavala, je sodišče prve stopnje njeno odločbo utemeljeno razveljavilo in ji zadevo vrnilo v ponovni postopek. Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi procesnopravno pravilno in zakonito sodbo sodišča prve stopnje.