Jedro

Breme dokazovanja daril je praviloma na tistem, ki trdi, da so bila darila dana. V korist takšnemu stališču govorijo s tovrstnim zatrjevanjem povezan interes takšnega dediča, da se njegovemu sodediču darila vračunajo v dedni deleža, kot tudi sama okoliščina otežkočenega dokazovanja negativnih dejstev. Drugačna bi bila zgolj situacija, če bi dedič, ki obstoj darila zatrjuje, to dokazoval s predložitvijo darilne pogodbe. V primeru, kot je predmetni, ko to dokazuje zgolj s posrednimi dokazi, pa je breme dokazovanja na dediču, ki obstoj darila (danega v korist sodediča) zatrjuje. Tudi v tem primeru je zato sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 213. člena ZD.

Izrek

I. Pritožba se v delu, v katerem izpodbija odločitev, ki se nanaša na napotitev dediča D. N. na pravdo, zavrže, v preostalem pa se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dediča S. N. in D. N. sama nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10. 12. 2018 odločilo: - da se dediča D. N. napoti na pravdo zoper dediča S. N., da sodijo v zapuščino nepremičnine parcele št. 700/2 k.o. X št. 168 k.o. X 169 k.o. X št. 180 k.o. X št. 181 k.o. X št. 540/2 k.o. X 4/18 parcele št. 745 k.o. X parcele št. 1081 k.o. X št. 1084 k.o. X in št. 1083 k.o. X do 49/225 (1. točka izreka), - da se dediča D. N. napoti na pravdo zoper dediča S. N., da je slednji prejel darilo v vrednost 50.000,00 EUR (2. točka izreka), - da se dediča S. N. napoti na pravdo zoper dediča D. N., da lastnoročna oporoka z dne 21. 10. 2017 ni veljavna (3. točka izreka), - da se dediča S. N. napoti na pravdo zoper dediča D. N., da se štejejo kot darilo dediču D. N.: stanovanje št. 25 v 5. nadstropju stavbe št. 579 na naslovu K., vikend na L., na parc. št. 548/1 k.o. Y, zemljišče v V., parcela v P., 4.000,00 EUR, 8.500,00 EUR, 10.000,00 EUR, plačilo preživnine S. S., 30.000,00 EUR, 1/2 parcele št. 772 k. o. Z, 90.000,00 EUR (4. točka izreka), - da sta dolžna dediča tožbe vložiti v roku 30-ih dni po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, sicer bo sodišče nadaljevalo s postopkom, ne glede na zahtevke, ki jih uveljavljata (5. točka izreka), - da se zapuščinski postopek prekine (6. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se zaradi zmotno (nepopolno) ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve določb Zakona o dedovanju ter Obligacijskega zakonika pritožuje dedič S. N. V zvezi s 3. točko izreka izpodbijanega sklepa, s katero ga je sodišče prve stopnje napotilo na pravdo zoper sodediča, da lastnoročna oporoka z dne 21. 10. 2017 ni veljavna, poudarja, da izjava z omenjenim datumom ni oporoka, kot jo imenuje sodišče. To je sam podrobno navedel v svoji tretji pripravljalni vlogi. Izjava je lahko kvečjemu preklic darila zoper vnuka G. N. Sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo njegovih navedb v tretji vlogi. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj ni moč zahtevati vrnitve daril, ki jih je zapustnik podaril v času pred zadnjim letom svojega življenja osebam, ki po njem ne dedujejo kot zakoniti dediči. Do vsega navedenega se sodišče ni opredelilo. Šele, ko bo razjasnjeno vprašanje, ali listina izpolnjuje pogoje za oporoko v formalno pravnem pogledu, je mogoče v pravdi odločati o spornih dejanskih vprašanjih. Sodišče se ni opredelilo do tega, zakaj izjavo z dne 21. 10. 2017 šteje za oporoko. Sam je v svoji tretji vlogi poudaril, da je izjava neberljiva in da se sploh ne razbere, kaj naj bi zapustnik z njo želel. Glede napotitve na pravdo zoper sodediča, da se štejejo kot darila sodediču stvari oziroma zneski navedeni v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa poudarja, da je predložil številna dokazila, da je prej navedeno premoženje predstavljalo darila s strani zapustnika in njegove žene K. N. sodediču. V nadaljevanju našteva, katera dokazila je v zvezi s tem predložil in kaj naj bi iz njih izhajalo. Dedič je sam priznal v svoji vlogi v tem postopku, da je dobil kot darilo od staršev stanovanje v K. in vikend na L. kot tudi nekaj denarnih sredstev. Pritožba navaja, kaj naj bi sodedič izpovedal pred Okrožnim sodiščem v Krškem v postopku, ki se je vodil pod opr. št. I P 202/2015 oziroma kaj naj bi izhajalo iz pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, izdane v omenjenem postopku, z dne 3. 2. 2017 v zvezi s sodbo višjega sodišča II Cp 1165/2017 z dne 21. 2. 2018. Pojasnjuje, kaj bi sodišče ugotovilo, če bi vpogledalo v pravnomočno zadevo Okrožnega sodišča v Krškem I IP 202/2015. Sodedič naj bi v vseh postopkih koristil brezplačno pravno pomoč in vlagal prošnje za oprostitev plačila sodne takse, kar ne bi bilo nič nezakonitega, če ne bi v vsakem postopku zatrjeval drugačne okoliščine iste zadeve in istih razmerij. Sodišče je v nasprotju s spisovnimi podatki napotilo dediča na pravdo, zaradi česar po nepotrebnem prihaja do multiplikacije postopkov. Pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo nasprotujočih si izjav sodediča. Odločitev naj bi zato predstavljala presenečenje za pritožnika, ko je sodišče odločilo, da šteje dedičevo nezapisano pravico za manj verjetno, saj listinski dokazi potrjujejo ravno nasprotno. Sam je z listinskimi dokazi dokazal, da je sodedič dedno odpravljen, zaradi česar bi moralo sodišče na pot pravde napotiti sodediča, da ni dedno odpravljen oziroma da ima pravico do dedovanja. Poudarja, da naj bi bil dedič dedno odpravljen in da zato za nobeno pravdo nima pravnega interesa.

3. Dedič D. N. je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je deloma nedopustna, v preostalem pa neutemeljena.

5. Zoper 1. in 2. (v zvezi s 5.) točko izreka izpodbijanega sklepa, v okviru katerih je sodišče prve stopnje D. N. napotilo na vložitev tožbe zoper pritožnika, slednji nima pravnega interesa za pritožbo. V okviru omenjene odločitve je zapuščinsko sodišče nekaj naložilo zgolj sodediču, poleg tega pa bi lahko ta tožbo z enakimi zahtevki zoper pritožnika vložil tudi brez takšne napotitve. V zvezi s pritožbenim zatrjevanjem, da dedič D. N. nima pravnega interesa za vložitev takšne tožbe, pa velja poudariti, da se ta presoja z ozirom na same trditve (za katere se potem šele v pravdnem postopku ugotavlja, ali so utemeljene). Dedič D. N. pa je takšne trditve podal. Ker zoper omenjeni del izpodbijanega sklepa dedič S. N. pravnega interesa za vložitev pritožbe nima, jo je bilo potrebno v tem delu kot nedovoljeno zavreči (4. odstavek 343. člena v zvezi s 352. členom ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je pritožnika glede listine z dne 21. 10. 2017, ki naj bi bila po navedbah sodediča D. N. oporoka,1 napotilo na vložitev tožbe, da oporoka ni veljavna. Pritožnik, sklicujoč se na trditve, ki jih je podal v zapuščinskem postopku, poudarja, da omenjena listina sploh ni oporoka. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da stranke na vsebino napotitvenega sklepa niso vezane in da lahko tožbo zato vložijo ne zgolj zaradi drugih spornih dejstev poleg tistih, zaradi katerih je do napotitve na pravdo prišlo, ampak tudi zoper druge osebe in z drugačnim zahtevkom (kot je navedeno v napotitvenem sklepu).2 To pa pomeni, da bo lahko dedič S. N., upoštevaje njegove v pritožbi podane trditve, glede omenjene listine, za katero dedič D. N. trdi, da predstavlja oporoko,3 vložil tožbo z drugačnim zahtevkom, to je da omenjena listina ni oporoka oziroma da v tem oziru oporoka ne obstoji.4 Ni pa to razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno kakorkoli posegati v odločitev sodišča prve stopnje (3. točka izreka izpodbijanega sklepa).

7. Breme dokazovanja daril je praviloma na tistem, ki trdi, da so bila darila dana. V korist takšnemu stališču govorijo s tovrstnim zatrjevanjem povezan interes takšnega dediča, da se njegovemu sodediču darila vračunajo v dedni deleža, kot tudi sama okoliščina otežkočenega dokazovanja negativnih dejstev.5 Drugačna bi bila zgolj situacija, če bi dedič, ki obstoj darila zatrjuje, to dokazoval s predložitvijo darilne pogodbe. V primeru, kot je predmetni, ko to dokazuje zgolj s posrednimi dokazi,6 pa je breme dokazovanja na dediču, ki obstoj darila (danega v korist sodediča) zatrjuje.7 Tudi v tem primeru je zato sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 213. člena ZD.8

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni9 in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo v ostalem kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v preostalem izpodbijanem delu potrdilo (druga točka 365. člena ZPP10 v zvezi s 163. členom ZD). Zaradi neuspeha s pritožbo dedič S. N. sam trpi svoje z njeno vložitvijo nastale stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Tudi dedič D. N. sam nosi svoje stroške odgovora na tožbo, saj ni ta v ničemer pripomogel k predmetni odločitvi o pritožbi (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Iz listine, ki se nahaja v spisu, izhaja, da je njena vsebina lastnoročno napisana in da je podpisana (glej 63. člen ZD). Okoliščina, da je zapis težko berljiv, pa sam za sebe ne pomeni, da nimamo opravka z oporoko. 2 Glej npr. odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 803/2007 z dne 25. 2. 2010 in sklepe tega sodišča II Cp 138/2017 z dne 25. 1. 2017, II Cp 1625/2018 z dne 10. 10. 2018 in I Cp 1650/2016 z dne 5. 10. 2016. 3 In ki izpolnjuje formalne predpostavke lastnoročne oporoke (glej predhodno sprotno opombo). 4 V zvezi z okoliščino neobstoja oporoke glej npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS 240/2012 z dne 5. 9. 2013 in II Ips 275/2014 z dne 11. 12. 2014. 5 Glej odločbe tega sodišča I Cp 804/2018 z dne 20. 6. 2018, II Cp 1538/2018 z dne 14. 11. 2018 in II Cp 2266/2018 z dne 21. 11. 2018. 6 Pri čemer pritožbena trditev, da naj bi sodedič v vlogi priznal, da je dobil kot darilo od staršev stanovanje v K. in vikend na L. kot tudi nekaj denarnih sredstev, ne drži. V vlogi z dne 25. 10. 2018 je sicer navedel, da je kot darilo dobil denarno pomoč staršev (v višini 15.000,00 EUR) za nakup stanovanja v Krškem kot tudi denarna sredstva za nakup vikenda v L., kar pa ne utemeljuje zaključka o vsebini priznanja, kot ga predstavlja pritožba. 7 Glej sklep tega sodišča I Cp 804/2018 z dn 20. 6. 2018. 8 Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami 9 Zakaj naj bi bilo za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa relevantno pritožbeno navajanje, da naj bi sodedič v vseh postopkih koristil brezplačno pravno pomoč in vlagal prošnje za oprostitev plačila sodne takse, ni (po)jasn(jen)o. 10 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami