Jedro

Za 38-letno tožnico, fizično delavko, je v zvezi z raztrganino sprednjega križnega ligamenta v levem kolenu in zvina levega kolena, primerna odškodnina za dva tedna srednje močnih bolečin in dva do tri mesece kumulativno zmerno močnih bolečin, pri kateri je zdravljenje trajalo cca. osem mesecev in za nevšečnosti primerna odškodnina 600.000,00 SIT za prestani strah za izzid zdravljenja 100.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zaradi oviranosti pri vseh delih in aktivnostih, ki zahtevajo popolno stabilnost obeh kolenskih sklepov zaradi nestabilnosti levega kolena in oslabele štiriglave mišice, ki se odražajo kot težave pri hoji po stopnicah, predvsem navzdol, pri težjem opravljanju domačih del na vrtu in v gospodinjstvu, ker ne more klečati in se vzpenjati in se boji, da bo padla, ter se ne more ukvarjati z rekreacijo kot pred poškodbo, primerna odškodnina 800.000,00 SIT.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu tako spremeni, da sta toženki nerazdelno dolžni plačati tožnici, poleg že pravnomočno prisojenega zneska 543.306,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe 31.3.1999 do plačila, še znesek 600.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje drugostopenjske sodbe dne 23.2.2000 dalje do plačila in ji nerazdelno povrniti, poleg že pravnomočno prisojenega zneska 126.314,30 SIT, še znesek 76.169,00 SIT pravdnih stroškov, vse pod izvršbo. V preostalem se pritožba tožeče stranke kot neutemeljena zavrne in se v presežku nad dodatno prisojenim zneskom odškodnine potrdi zavrnili del sodbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da sta toženki nerazdelno dolžni plačati odškodnino tožnici v znesku 543.306,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila in ji povrniti tudi pravdne stroške v višini 126.314,30 SIT, vse v 15 dneh, pod izvršbo. Prisojena odškodnina predstavlja odškodnino za tožnici nastale telesne bolečine in nevšečnosti v znesku 450.000,00 SIT, za sekundarni strah 50.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 400.000,00 SIT, ob upoštevanju že plačanega zneska odškodnine v višini 300.000,00 SIT, valoriziranega na 356.693,00 SIT. Zoper zavrnili del sodbe se je pravočasno pritožila pritožnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožuje se zaradi prenizko odmerjene odškodnine, pri čemer se sklicuje na mnenje sodnega izvedenca medicinske stroke dr. Igorja Kotarja. Vztraja pri odškodnini kot jo je zahtevala v tožbi in sicer za pretrpljene telesne bolečine in nelagodnosti v višini 1.500.000,00 SIT, za prestani strah v višini 200.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 1.000.000,00 SIT. Predlaga, da se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožnici prisodi nadaljno odškodnino v višini 1.856.693,80 SIT z ustreznimi obrestmi in pravdnimi stroški. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov. Pritožba je delno utemeljena. Ob preizkusu izpodbijanega dela sodbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni bilo storjenih bistvenih procesnih kršitev po 2. odstavku 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77). Je pa sodišče prve stopnje ugotovilo tudi vse za odločitev pomembe dejanske okoliščine, tako da tudi uveljavljani pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga pritožnik le pavšalno uveljavlja, ne da bi konkretno navajal v čem so ugotovitve sodišča prve stopnje zmotne, ali pa da bi predlagal še druge dokaze, ki bi kazali na to, da dejansko stanje ni zadosti razčiščeno, ni podan. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo obseg tožničine škode, ki ga je utemeljilo z razlogi izvedeniškega mnenja, vendar pa je na podlagi 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki določa, da sodišče prisodi pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, če spozna, da okoliščine primera, stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to upravičujejo, odmerilo prenizko odškodnino. Pritožbeno sodišče meni, da je tožnica na podlagi navedenega predpisa in sodne prakse o višini odškodnine za podobne primere, upravičena do višje odškodnine in sicer ob ugotovljenem dejanskem stanju kot ga ugotavlja sodba sodišča prve stopnje za pretrpljene telesne bolečine in nelagodnosti poleg že prisojenega zneska 450.000,00 SIT, še za nadaljni znesek 150.000,00 SIT, za pretrpljen strah, poleg dosedanjega prisojenega zneska 50.000,00 SIT, še za nadaljni znesek 50.000,00 SIT, ter za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, poleg že prisojenega zneska 400.000,00 SIT, še do nadaljnega zneska 400.000,00 SIT. Iz navedenih naslovov gre torej tožnici odškodnina 1.500.000,00 SIT. Ker je tožena stranka tožnici že izplačala odškodnino, ki znaša v valoriziranem znesku 356.693,00 SIT, je tožeča stranka upravičena, poleg že pravnomočno prisojene odškodnine 543.306,20 SIT, še do zneska 600.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča druge stopnje dalje. V presežku nad tem je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo, ker višje odmerjena odškodnina glede na določbo 200. člena ZOR ne bi bila ustrezna. Odmerjena odškodnina po prepričanju pritožbenega sodišča ustreza tako intenziteti in trajanju telesnih in duševnih bolečin in tožničinim siceršnjim prikrajšanjem ob upoštevanju njene starosti ob nezgodi in dejstvu, da je fizična delavka. Če sodišče spremeni odločbo zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, po 2. odstavku 166. člena ZPP/77 odloči o stroških vsega postopka. Tožnica je po višini uspela s 47,6%. Skupni uspeh v pravdi je torej glede na 100% uspeh po temelju, 73,8%. Upoštevaje dejstvo, da so bili stroški tožeče stranke odmerjeni na prvi stopnji v znesku 299.950,00 SIT in v pritožbenem postopku v znesku 56.373,00 SIT (625 točk za sestavno pritožbe in 20 točk za poročilo stranki ali skupno 645 točk po 87,40 SIT), znašajo skupno 365.323,00 SIT. Stroški tožene stranke pa so bili odmerjeni na prvi stopnji v višini 230.848,00 SIT. Glede na uspeh strank v pravdi in višino nastalih stroškov je po medsebojnem pobotanju pravdnih stroškov tožena stranka dolžna tožnici nerazdelno plačati 202.484,00 SIT pravdnih stroškov. Ker pa so bili pravdni stroški v znesku 126.314,30 SIT že pravnomočno prisojeni, je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki še 76.169,00 SIT pravdnih stroškov. Odločitev o pravdnih stroških ima podlago v 154. členu ZPP/77. Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90 in RS št. 55/92.