Jedro

Ne gre za podrejeni zahtevek, temveč gre le za podrejeno pravno podlago zahtevka. Gre namreč za zahtevek za plačilo istega zneska, glede utemeljenosti zahtevka pa je tožeča stranka pač navedla več pravnih podlag, podlago iz 198. člena OZ je navedla le podrejeno, če bi sodišče spoznalo, da ni utemeljen zahtevek iz zatrjevane podlage po 602. členu OZ. Pri tem pa ni šlo za druga dejstva, temveč je dejanska podlaga tožbenega zahtevka ves čas ista. Zato niti ni moglo iti za spremembo tožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in III. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 490,73 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL78805/2008 z dne 28.10.2008, vzdržalo v veljavi v 1. odstavku izreka za glavnico v višini 15.413,56 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka), v preostalem delu 1. odstavka izreka (glede 12.507,25 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi) je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka), toženi stranki pa je tudi naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 468,76 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka za plačilo (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko te sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne kot neutemeljen, podrejeno pa naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek odločanja na prvo stopnjo.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo, pri čemer je priglasila tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na prvem naroku za glavno obravnavo je bil toženi stranki dodeljen rok le za izjasnitev, ali izvedensko mnenje, podano v drugi pravdni zadevi, priznava ali ne. Drugega odloga izjasnitve ni dobila. Zato so vse njene navedbe v vlogi z dne 21.1.2011, ki se nanašajo na račun št. 07-680328 (stroški telefona) in na zatrjevano objektivno spremembo tožbe, prepozne (286. in 286.a člen ZPP). Zato tudi navedbe v pritožbi, ki se nanašajo na račun št. 07-680328, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, ki jih višje sodišče ni upoštevalo (1. odstavek 337. člena ZPP). Ob tem višje sodišče še poudarja, da je tožeča stranka vse relevantne navedbe podala že v prvi vlogi, s katero je dopolnila tožbo, na to vlogo pa je tožena stranka odgovorila pred prvim narokom, tako da je imela dovolj časa, da bi te navedbe podala pravočasno. Pritožbene novote pa predstavljajo tudi navedbe, da za uporabnino ni moč izstavljati računov, zato ti ne morejo predstavljati verodostojne listine za terjatev iz tega naslova; zato višje sodišče tudi teh navedb ni upoštevalo in presojalo.

6. Tožeča stranka je že v prvi vlogi, ki jo je vložila po razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, jasno navedla, da je pravna podlaga njenega zahtevka 602. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ); za primer, da bi sodišče ocenilo, da najemna pogodba ni bila veljavno sklenjena, pa je utemeljevala svojo terjatev s 198. členom OZ, torej kot plačilo za uporabo njenega poslovnega prostora brez pravne podlage. Tu ne gre za podrejeni zahtevek, kot to zmotno meni tožena stranka, temveč gre le za podrejeno pravno podlago zahtevka. Pri tem tudi v primeru, da tožeča stranka pravne podlage sploh ne bi navedla, ne bi bilo nobene ovire, da bi sodišče samo presojalo tudi to pravno podlago (3. odstavek 180. člena ZPP), pri čemer je tožeča stranka za kaj takega navedla dovolj dejstev. Sodišče prve stopnje tudi v primeru, da bi ravnalo tako, ne bi prekoračilo tožbenega zahtevka, toliko manj je bilo kaj takega mogoče, ko je tožeča stranka že sama navedla to podlago. Zato ta pritožbena navedba ni utemeljena.

7. Mnenje, da je sodišče v pravdnem postopku, ki teče po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, vezano le na presojo verodostojnih listin in v njih navedenih terjatev, je preseženo. Pri tem tožeča stranka tudi ni bila dolžna postaviti še podrejenega zahtevka, v katerem bi zahtevala plačilo istega zneska, še več, kaj takega bi bilo narobe, šlo bi zgolj za navidezno podrejenost zahtevkov. Gre namreč za zahtevek za plačilo istega zneska, glede utemeljenosti zahtevka pa je tožeča stranka pač navedla več pravnih podlag, podlago iz 198. člena OZ je navedla le podrejeno, če bi sodišče spoznalo, da ni utemeljen zahtevek iz zatrjevane podlage po 602. členu OZ. Pri tem pa ni šlo za druga dejstva, temveč je dejanska podlaga tožbenega zahtevka ves čas ista. Zato niti ni moglo iti za spremembo tožbe (primerjaj tudi komentar 184. člena ZPP avtorice dr. Dragice Wedam Lukić, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 200). Nenazadnje pa tudi če bi šlo za spremembo tožbe, je do tega prišlo že v prvi vlogi tožeče stranke, tožena stranka pa se je spustila v obravnavanje takega zahtevka, ne da bi pred tem temu nasprotovala (glej vlogo tožene stranke z dne 21.1.2011), zato temu niti kasneje ne more več nasprotovati (primerjaj 2. odstavek 185. člena ZPP).

8. Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani, višje sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo v izpodbijani I. in III. točki izreka (353. člen ZPP).

9. Tožena stranka, ki s pritožbo ni uspela, bo morala na podlagi 154. in 155. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP povrniti potrebne stroške tožeče stranke, ki jih je višje sodišče odmerilo po specificiranem stroškovniku. Pri tem je glede na vrednost pritožbenega predmeta (15.413,56 EUR) upravičena do povračila stroškov sestave pritožbe 625 točk, 2 % materialnih strokov znaša 12,5 točk, DDV 58,52 EUR in sodna taksa 139,60 EUR. Izrek o pritožbenih stroških tožene stranke je odpadel, saj jih ni priglasila.