Jedro

Ob pravilni razlagi določb ZUP o vročanju je za nastop fikcije vročitve nebistveno, kdaj je pustil vročevalec dokument, ki ga je poskusil vročiti, v predalčniku naslovnika.

Obvestilo vročevalca o tem, da je bila vročitev opravljena na podlagi fikcije iz tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, ni javna listina, saj ZUP ne določa niti, da se tako obvestilo izda, niti ne določa pristojnosti organa ali vročevalca, da v njej potrdi določena dejstva, kar bi imelo za posledico njeno pravno naravo javne listine.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba in potek sodnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo in sklepom številka 302-2-01634/2023/12 z dne 24. 9. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je SPIRIT Slovenija, javna agencija (v nadaljevanju: toženka) ugotovila, da je bila tožniku vezano na vlogo številka ID 232, ki se vodi pod interno številko 302-2-01634/2023/1 (v nadaljevanju: vloga) pomoč po Zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (v nadaljevanju: ZPGOPEK) v višini 47.046,25 EUR izplačana delno neupravičeno, in sicer za znesek v višini 29.665,41 EUR (1. točka izreka). Tožniku je bilo naloženo, da mora v roku 30 dni po vročitvi odločbe vrniti neupravičeno prejeta sredstva v višini 29.665,41 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, na transakcijski račun, naveden v izreku (2. točka izreka). Z dnem vračila sredstev se postopek v delu, ki se nanaša na višino neupravičeno izplačanega zneska pomoči, ustavi (3. točka izreka). Toženka je še ugotovila, da posebni stroški v postopku niso nastali (4. točka izreka).

2.Tožnik se z ugotovitvami toženke ne strinja in je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo iz vseh tožbenih razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Skupaj s tožbo je tožnik vložil tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je sodišču predlagal, naj izvršitev izpodbijanega sklepa zadrži do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

3.Sodišče je tožbo skupaj s predlogom za izdajo začasne odredbe posredovalo v odgovor toženki. Toženka je na tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe odgovorila, predlagala njuno zavrnitev in posredovala upravni spis.

Postopanje sodišča po prejemu upravnega spisa

4.Sodišče je po prejemu upravnega spisa ugotovilo, da je bila vročitev izpodbijane odločbe opravljena v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP. Iz obvestila o prispelem pismu (v nadaljevanju: Obvestilo) je razvidno, da je bil naslovnik - tožnik obveščen o prispelem pismu 27. 9. 2024, Obvestilo je bilo puščeno v naslovnikovem hišnem predalčniku. Tožnik dokumenta ni prevzel v 15 - dneh. Tako je bila vročitev opravljena s fikcijo 12. 10. 2024. Izpodbijana odločba je bila tožniku puščena v njegovem hišnem predalniku 14. 10. 2024. Na podlagi navedenega je 30 - dnevni rok za vložitev tožbe potekel 11. 11. 2024, v posledici česar pa je tožba tožnika vložena 12. 11. 2024 prepozna.

5.Sodišče je v okviru materialno procesnega vodstva tožnika pozvalo, naj se opredeli do gornjih ugotovitev sodišča.

6.Tožnik je na poziv sodišča odgovoril, da ni prejel obvestila v skladu s tretjim odstavkom 87. člena ZUP in posledično ni bil obveščen o posledicah vročanja v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP, vročitev tako ni bila opravljena na pravilen način, fikcija vročitve pa ni mogla nastopiti. V skladu z 98. členom ZUP se v primeru, da se pri vročitvi zgodi pomota, šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji bo dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila. Izpostavil je, da se njegov nabiralnik nahaja na naslovu sedeža, ki v naravi predstavlja gostinski objekt. Objekt je na samem smučišču, na koncu zaselka in tožnik je že večkrat ugotovil, da pošta na njegov naslov prihaja neredno oziroma obvestil občasno niti ne prejme ali jih prejme šele kasneje. V podkrepitev svojih navedb je predlagal zaslišanje prič A. A. in B. B., njegova zaposlena, zadolžena za operativno poslovanje smučišča in objektov na njem. Običajno prevzemata prispele pošiljke. Dejstvo, da tožnik obvestila ni prejel, je negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati. Sodišču predlaga, da zasliši tudi poštnega delavca, ki naj bi tožniku pustil Obvestilo. Po mnenju tožnika je zaradi pomote pri vročitvi treba šteti, da je bila vročitev opravljena, ko je pisanje dejansko prejel, to je 14. 10. 2024 (ponedeljek), saj poštarji v soboto in v nedeljo pošiljk ne dostavljajo. Tako je tožba vložena 12. 11. 2024 pravočasna.

Narok zaradi ugotavljanja procesnih predpostavk za vložitev tožbe in dokazni postopek

7.V postopku je bilo potrebno predhodno ugotoviti, ali so vsi formalni pogoji za meritorno reševanje vložene tožbe (in predloga za izdajo začasne odredbe) izpolnjeni. Eden od formalnih pogojev je tudi pravočasnost.

8.Zaradi ugotavljanja procesnih predpostavk za vložitev tožbe je sodišče na dan 27. 1. 2025 razpisalo narok, na katerem je strankama pojasnilo, da se v vsebinsko v presojo zadeve sodišče ne bo spuščalo, o čemer sta bili stranki obveščeni ob prejemu vabil na narok.

9.Na narok so poleg pooblaščencev obeh strank pristopile tudi priče: B. B. in A. A.; oba zaposlena pri tožniku, in C. C.; poštni delavec, ki je dne 27. 9. 2024 tožniku pustil obvestilo o prispelem pismu.

10.Sodišče je vpogledalo v upravni spis zadeve in v sodni spis ter zaslišalo prisotne priče.

Sodna presoja

K I. točki izreka:

11.Tožba ni dovoljena, sodišče pa v nadaljevanju podaja razloge za predmetno odločitev.

12.Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe v skladu s 36. členom ZUS-1 preveriti, ali so za meritorno obravnavo tožbe kumulativno podane vse procesne predpostavke, opredeljene v 1. do 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, na katere mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, sodišče paziti po uradni dolžnosti, ves čas trajanja postopka. V 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da mora sodišče tožbo zavreči, če ugotovi, da je vložena prepozno. Po določbi prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je namreč treba tožbo vložiti v 30 - dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati.

Pravna podlaga za nastop fikcije vročitve

13.Na podlagi prvega odstavka 87. člena ZUP se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če se vročitev ne da opraviti tako, pusti vročevalec v poštnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek 87. člena ZUP). Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (četrti odstavek 87. člena ZUP).

14.Kot navedeno je tožbo v upravnem sporu treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Če naslovnik v predpisanem roku ne prevzame dokumenta, nastopi fikcija vročitve z dnem preteka tega roka (četrti odstavek 87. člena ZUP). Ob pravilni razlagi določb ZUP o vročanju je za nastop fikcije vročitve nebistveno, kdaj je pustil vročevalec dokument, ki ga je poskusil vročiti, v predalčniku naslovnika.

15.Kot je poudarilo Vrhovno sodišče RS v odločbi I Up 187/2022 z dne 9. 11. 2022, mora biti vročanje izvedeno skladno z zakonom. Če pride do pomote pri vročanju, se šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila (98. člen ZUP). To velja tudi za primer, ko naslovniku v postopku osebnega vročanja ni bilo skladno z zakonom puščeno sporočilo o tem, da je bila vročitev poskušana, kje se dokument nahaja, da ga je treba prevzeti v zakonskem roku ter o posledicah takega vročanja (tretji odstavek 87. člena ZUP).

Dejansko stanje v zadevi

16.V obravnavani zadevi so v okviru procesnega dejanskega stanja nesporna dejstva, da je bil tožniku izpodbijani upravni akt puščen v hišnem predalčniku 14. 10. 2024 ter da je tožnik vložil tožbo 12. 11. 2024. Sporno pa ostaja dejstvo, ali je bilo tožniku v njegovem hišnem predalčniku skladno z zakonom puščeno pisno sporočilo o prispelem pismu, torej o poskusu vročitve izpodbijane odločbe. Od navedenega dejstva je odvisno, ali je bila izpodbijana odločba toženke tožniku pravilno vročena z nastopom fikcije vročitve (12. 10. 2024) v posledici česar je njegova tožba, vložena na sodišče 12. 11. 2024, prepozna. V nasprotnem primeru je treba šteti, da fikcija vročitve ni nastopila in da je bila izpodbijana odločba vročena tedaj, ko jo je tožnik dejansko dobil, to je 14. 10. 2024 in je njegova tožba, vložena na sodišče 12. 11. 2024, pravočasna.

17.Vročanje v upravnem postopku je dolžnost upravnega organa, ki je odločbo izdal. Ta organ je tudi odgovoren za zakonito in pravilno izvedbo postopka vročanja (VI. Poglavje ZUP, 83. člen in nasl.). O tem, da je bila odločba ali drug dokument (osebno) vročena, mora pridobiti in v postopku s pravnimi sredstvi predložiti vročilnico (97. člen ZUP) ali druge dokaze.

18.Vročilnica je javna listina (169. člen ZUP). Vročilnica je praviloma dvostranski dokument, ki ga izpolnita tako prejemnik kot vročevalec (prvi odstavek 97. člena ZUP), izjemoma pa se pod zakonskimi pogoji izpolni le s strani vročevalca (npr. če prejemnik noče podpisati vročilnice, ali ne zna pisati (drugi in tretji odstavek 97. člena ZUP)).

19.Ob pregledu spisa je ugotoviti, da vročilnica v obravnavani zadevi ni bila izdelana, temveč je bilo kot dokaz o vročitvi tožniku posredovano obvestilo o prispelem pismu z dne 27. 9. 2024, ki je bilo puščeno v hišnem predalčniku na naslovu tožnika. Tako obvestilo vročevalca o tem, da je bila vročitev opravljena na podlagi fikcije iz tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, pa ni javna listina, saj ZUP ne določa niti, da se tako obvestilo izda, niti ne določa pristojnosti organa ali vročevalca, da v njej potrdi določena dejstva, kar bi imelo za posledico njeno pravno naravo javne listine.1 Gre le za listino, ki jo v okviru svoje medsebojne komunikacije z organom izdela vročevalec za potrebe izvedbe postopka vročanja.

25.Navedeno je potrdil pismonoša C. C., ki mu je sodišče sledilo, saj je s svojo tekočo in jasno izpovedbo prepričal sodišče o resničnosti povedanega. Ob tem je sodišče njegovo izjavo presojalo tudi z vidika, da v postopku ni bilo zaznati, da bi imel kakršen koli lasten interes za izid postopka. Tako iz njegove izpovedbe izhaja, da je predhodno poklical predstavnika tožnika, A. A., zadolženega za prevzem pisanj, da ima zanj pošiljko pošiljatelja Spirit Slovenija, kateri pa mu je pojasnil, da se tam ne nahaja in mu naročil, da naj obvestilo vloži v hišni predalčnik, kar je tudi storil. A. A. predmetnega ni zanikal, se pa ni spominjal obvestila o prispelem pismu, in pravi, da ne obtožuje poštarja, da bi kaj narobe naredil. Tudi glede predhodnega klica je dopustil možnost, da ga je pismonoša res poklical, ne spominja pa se, da bi mu dejal, da ima zanj pošiljko ravno s strani pošiljatelja Spirit Slovenija. Ima pa takih klicev glede prispele pošte in paketov veliko. Vse tri priče so potrdile, da se nabiralnik tožnika nahaja na vidnem mestu. Tako B. B., tožnikov zaposleni, kot C. C. sta dodala, da gre za klasičen poštni nabiralnik. C. C. je v podkrepitev pravilnosti svojega ravnanja izpovedal, da imajo po vsakem koncu dneva obračun in v kolikor bi bila pri vročanju ugotovljena kakršnakoli nepravilnost, se to vidi. Na koncu dneva mora imeti "vsak cent in vsak list za vsako pošiljko". Dodal je, da pri vročitvah po ZPP ali ZUP do take nepravilnosti z njegove strani še ni prišlo. Obravnavanega dne ni bilo za nobeno pošiljko ugotovljenih nepravilnosti. Pritrdil je, da je obvestilo o prispelem pismu (ki se nahaja v upravnem spisu) dne 27. 9. 2024, napisal on. Sodišču je prepričljivo pojasnil, da je za čisto vsako pismo, v celem letu 2024, natančneje vse do 20. 12. 2024, ki ga je bilo potrebno s strani tožnika podpisati, razen za pošiljke, ki se vročajo po ZPP, - saj teh ne sprejemajo, bil A. A. predhodno telefonsko obveščen; tudi za predmetno pošiljko, saj se tega živo spominja. Da gre za ustaljeno metodo predhodnega telefonskega obveščanja o prispelem pismu je pritrdil tudi A. A., ki je dejal, da za osebno vročitev pismonoša včasih predhodno pokliče, včasih pa ne; kar sovpada z izpovedbo C. C., v delu, da ne kliče, kadar gre za pošiljke, ki se vročajo po ZPP, saj teh tožnik ne sprejema.

26.Očitek, ki ga je tožnik izpostavil na naroku, da se C. C. ne spominja, ali je obravnavanega dne imel za tožnika še kakšno pisanje ali pošiljko, v posledici česar je nenavadno, da se sporne vročitve docela spominja, po oceni sodišča ne omaja vere v izpoved C. C. Kot navedeno, je izpovedal, da se spominja le pošiljk, za katere naslovnika predhodno pokliče, kar je tudi glede na izpovedbo A. A. ustaljena praksa. Po oceni sodišča je izpoved tudi življenjsko sprejemljiva, saj se takim pisanjem posveča dodatna pozornost (z iskanjem številke naslovnika, s klicem, predhodno preverbo pisanja, navajanjem pošiljatelja, ipd), pri čemer se pisanjem, pri katerih se predhodni klic ne zgodi, take pozornosti ne namenja in v spominu hitreje zbledijo. Tudi glede na časovno oddaljenost dogodka, ki je kratka, je življenjsko sprejemljivo, da se C. C. vročitve, opravljene 27. 9. 2024 spominja.

27.Res da je A. A. izpovedal, da se je že pripetilo, da so jim odtujili hišni predalčnik, vendar pa je izrecno izpovedal, da kritičnega dne temu ni bilo tako. Opozoril je, da so imeli na kraju več kraj, vendar pa predmetnega za obravnavani dan ni zatrjeval, prav tako pa so priče izpovedale, da je bil hišni predalčnik zaprt, da ni bil poškodovan ter da imata ključ le A. A. in B. B. C. C. je ob tem pojasnil, da je Obvestilo izpolnil v avtu takoj po končanem telefonskem pogovoru z A. A. in ga fizično vložil v hišni predalčnik. Če bi prišlo do zamenjave oziroma pomešanja obvestil, bi to zaznal najkasneje po zaključeni preverbi pošiljk tistega dne. Tako A. A. kot B. B. sta potrdila, da pošto (v večini) prevzema A. A., prav tako da je slednji kontaktna oseba pismonoše. Tako izjava C. C., da je obravnavanega dne poklical A. A., sovpada z izjavama A. A. in B. B.

28.Sodišče ob zgoraj navedenem dodaja, da pravilnost vročitve ne pomeni, da mora toženka dokazati, da je naslovnik obvestilo o prispelem pismu prejel v roke, saj predmetnega (praktično) ni moč dokazati, saj lahko vsak naslovnik predmetno zanika. Če bi sodišče sledilo taki razlagi, bi popolnoma izvotlilo institut vročanja s fikcijo vročitve ter posledično institut pravočasnosti vloženih tožb na podlagi take vročitve.

29.Pri presoji navedenih dokazov je sodišče upoštevalo tudi potrebo po varstvu ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva. Vendar pa je tudi sodno varstvo omejeno z določenimi formalnimi zahtevami, ki ne pomenijo nedopustnega poseganja vanj, temveč ustavno dopustni način njegovega uresničevanja. To velja tudi glede zahteve po spoštovanju določenega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu po 28. členu ZUS-1. Tako ni izključeno, da je prišlo v primeru prepozne tožbe do spregleda ali napake na strani tožnika (tudi glede prejetja sporočila o prispelem pismu, štetja roka, ipd.). V zakonu tudi ni podlage za to, da bi bilo mogoče šteti, da je v dvomu tožba pravočasna, temveč je navedeno treba presoditi glede na dejstva in okoliščine konkretnega primera, kar je sodišče storilo s presojo v predmetnem sklepu.

Sklepno

30.V obravnavani zadevi je sodišče na podlagi gornjih ugotovitev presodilo, da tožnik s svojimi navedbami in z izpovedbami prič A. A., B. B. in C. C. ni navedel dovolj konsistentnih dejstev in dokazov, ki bi vzpodbudili resen dvom v pravilnost obravnavane vročitve. Zato se je sodišče oprlo na obvestilo vročevalca kot listinski dokaz o pravilni izvedbi vročitve, ki je v celoti izpolnjeno, podpisano in žigosano. Tako je sodišče štelo, da je bila skladno s citiranimi določbami ZUP tožniku izpodbijana odločba vročena s fikcijo 12. 10. 2024. To pomeni, da je 30 - dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu začel teči 13. 10. 2024 in se je iztekel 11. 11. 2024.

31.Z datuma sprejemnega žiga na tožbi in s poštne nalepke na ovojnici, v kateri je bila poslana tožba, je razvidno, da je tožnik tožbo vložil 12. 11. 2024, saj jo je tega dne poslal sodišču s priporočeno pošiljko, ki je bila oddana na pošti v Ljubljani.

32.Glede na navedeno je tožba vložena po izteku 30 - dnevnega roka za vložitev, torej je prepozna. Sodišče je zato tožbo s sklepom kot prepozno zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS- 1.

K II. točki izreka

33.Ker tožnik ni izkazal procesnih predpostavk za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, kar je bilo razlog za njeno zavrženje, je slednje tudi razlog za zavrženje tožnikovega predloga za izdajo začasne odredbe. Obstoj vložene tožbe je namreč procesna predpostavka za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, kar izhaja iz določbe 32. člena ZUS-1.

34.Ker je sodišče s tem sklepom tožnikovo tožbo zavrglo, ta procesna predpostavka ni več izpolnjena in tako ni več pogojev za meritorno odločanje o predlagani začasni odredbi. Zato je sodišče zavrglo tudi tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe.

K III. točki izreka:

35.Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.

36.Priče A. A., B. B. in C. C. so priglasili stroške v skladu z 242. členom ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. O teh stroških bo odločeno s posebnimi sklepi.

-------------------------------

1Tudi peti odstavek 97. člena ZUP ne predvideva navedenega obvestila in predpisovanja njegove oblike, saj določa, da minister predpiše obliko in vsebino ovojnice in vročilnice za osebno vročanje v fizični obliki ter obliko in način elektronskega vročanja v upravnem postopku.

2Tako Vrhovno sodišče RS že v sklepih I Up 62/2017 z dne 5. 1. 2017, I Up 91/2019 z dne 11. 6. 2019 in drugih.

3Tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, kolikor zakon ne določa drugače. (prvi odstavek 32. člena ZUS-1)

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/1, 36/1-2 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 87, 87/3, 87/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.