Jedro

Pravilen je tako zaključek pritožbenega sodišča, da med sklepom zapuščinskega sodišča z dne 21. 10. 2005 in vtoževano škodo ni vzročne zveze, saj se zapuščinski postopek 21. 10. 2005, kljub pripisu „sklep izide pisno“, ni končal in ni imel nobenih negativnih posledic za tožnika, ki je nato v njegovem nadaljevanju sodeloval.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo denarne odškodnine.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3. Tožnik je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in kršitve ustavno zagotovljenih človekovih pravic. Navaja, da mu je bil v okviru brezplačne pravne pomoči dodeljen odvetnik D. B., ki je proti njegovi volji združil oba ločena zahtevka v enega, ter ga je v celoti substanciral kot odškodnino zaradi ravnanja Okrajnega sodišča v Kranju v zapuščinskem postopku. Na glavni obravnavi na prvi stopnji je tožnik pojasnil, da je pooblaščenec postavil napačen tožbeni zahtevek, da ga je treba ločiti na dva dela in oba ločeno vsebinsko obravnavati, vendar sodišče prve stopnje te njegove navedbe ni upoštevalo, s čimer je kršilo določbe pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče se do njegovih pritožbenih očitkov s tem v zvezi ni opredelilo. V nadaljevanju uveljavlja tudi procesne kršitve v samem vsebinskem odločanju, ter opredeli postopkovne kršitve pred Okrajnim sodiščem v Kranju v zapuščinskem postopku. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik svoj tožbeni zahtevek utemeljeval s trditvami o nepravilnostih, ki naj bi se primerile v zapuščinskem postopku po pokojni A. A., umrli 7. 5. 2005. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje zaključilo (kar je prestalo pritožbeni preizkus), da v konkretnem primeru ravnanje sodnice Okrajnega sodišča v Kranju ni bilo protipravno, saj je bil tožnik na narok vabljen, njegova odsotnost z naroka zanj ni imela negativnih posledic, saj je lahko vsa svoja stališča kot dedič uveljavljal v nadaljevanju zapuščinskega postopka, sam zapis „sklep izide pisno“, pa tožniku ni mogel povzročiti duševnih bolečin take intenzitete in v takem trajanju, da bi šlo za pravno priznano škodo v smislu 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

7. Revident stališče v razlogih pravnomočne sodbe o neobstoju enega od elementov odškodninske obveznosti (protipravnost), ki mora biti na podlagi 131. člena OZ podan, izpodbija pod preobleko procesne kršitve. Njegov očitek je neutemeljen, saj je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je po zapisniku zapuščinske obravnave z dne 21. 10. 2005, na katerem je bil tudi dostavek „sklep izide pisno“, sledil še en narok, na katerem je bil tožnik prisoten, zapuščinsko sodišče pa je pri odločanju upoštevalo tudi njegova odgovora z dne 12. 12. 2005 ter 13. 1. 2006. Pravilen je tako zaključek pritožbenega sodišča, da med sklepom zapuščinskega sodišča z dne 21. 10. 2005 in vtoževano škodo ni vzročne zveze, saj se zapuščinski postopek 21. 10. 2005, kljub pripisu „sklep izide pisno“, ni končal in ni imel nobenih negativnih posledic za tožnika, ki je nato v njegovem nadaljevanju sodeloval. Tožnikov dokazni predlog s postavitvijo izvedenca medicinske stroke je bil vsled ugotovljenega pravilno zavrnjen.

8. Neutemeljen pa je tudi revizijski očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njegove zahteve po obravnavanju dveh ločenih tožbenih zahtevkov. Revidentove navedbe s tem v zvezi so nejasne in tudi iz revizije ni mogoče razbrati, na kaj naj bi se nanašal njegov „drugi“ zahtevek. Prav tako tega ni moč razbrati iz njegove laične tožbe ali iz zapisnika glavne obravnave z dne 14. 9. 2010. Neutemeljen je tudi revizijski očitek, da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na njegove pritožbene očitke v zvezi s tem, saj mu je pravilno pojasnilo, da sta bili njegovi kasnejši dopolnitvi pritožbe prepozni in jih zato ni obravnavalo.

9. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, je bilo treba revizijo tožeče stranke na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.