Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je na seji dne 14/5-1992 obravnavalo pobudo Alojza Kunsta iz Ljubljane in
Ustavno sodišče ne sprejme pobude in ne začne postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 17., 18., 19., 20. in sedme točke 21. člena sklepa Sveta Banke Slovenije o vzdrževanju likvidnosti pooblaščenih bank v plačilih do tujine (Uradni list RS, št. 17/91-I, 19/91-I, 21/91-I, 27/91-I, 29/91-I in 3/92).
Pobudnik je dne 11/11-1991 vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku tega sklepa navedenih določb sklepa Sveta Banke Slovenije, ki jo je 16/11-1991 dopolnil. Dne 23/12-1991 je Skupščina Republike Slovenije razglasila ustavo Republike Slovenije, ki v drugem odstavku 162. člena določa, da vsakdo lahko da pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes.
Dne 30/3-1992 je vlagatelj pobude pisno pojasnil, da je njegov pravni interes v tem, ker je varčevalec banke in ga skrbi, kaj se z njegovim denarjem, ki ga pri banki hrani, dogaja in kaj banka po sili predpisov z denarjem počne. V napadenem sklepu vidi protipraven odvzem dohodka bankam s strani Banke Slovenije ter njegovo dodelitev podjetjem izvoznikom, s čimer se zmanjša dohodek bank in s tem poveča ogroženost hranilnih vlog varčevalcev, torej tudi njegove. Prekomerna obremenitev bank po njegovem mnenju ogroža njihovo likvidnost, kar v končni fazi lahko pomeni poleg devizne tudi tolarsko nelikvidnost in s tem oteženost izplačil tolarskih hranilnih vlog varčevalcev.
V tej zadevi se postavlja kot procesno vprašanje, ali pobudnik izkazuje svoj pravni interes za vložitev pobude. Pravni interes je izkazan, če je pobudnik prizadet v svojih pravicah in pravnih koristih. Zgolj dejstvo, da je pobudnik v obravnavanem primeru varčevalec ene izmed pooblaščenih poslovnih bank, ki je bila po napadenem sklepu Sveta Banke Slovenije dolžna odkupiti evidenčne devizne pravice, ne da bi pri tem banki predpisano obveznost kakorkoli občutil kot deponent pri uveljavljanju svojih pravic iz naslova deponirane hranilne vloge pri tej banki, ne utemeljuje njegovega pravnega interesa dajati pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti tega sklepa. Obravnavani sklep kot ukrep monetarne oblasti bi bile predvsem upravičene predlagati v oceno posamezne pooblaščene banke in pravne osebe, ki bi hkrati s pobudo oziroma predlogom tudi izkazale eventualne finančne posledice predpisanih jim ravnanj oziroma opustitev.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da pobudniku ni uspelo izkazati svojega pravnega interesa in s tem izpolniti procesnega pogoja, ki ga za začetek postopka določa ustava. Zato je na podlagi 6. alinee drugega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) v povezavi s 7. členom ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I) sklenilo, kot je navedeno v izreku tega sklepa.
P r e d s e d n i k
dr. Peter Jambrek