Jedro

Pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za priznanje položaja stranskega intervenienta, ker je bilo o glavni stvari že odločeno. V končanem postopku ne more več varovati svojih pravic oziroma pravnih koristi.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožnikov predlog za priznanje statusa stranke z interesom v obravnavanem upravnem sporu. V obrazložitvi sklepa je pojasnilo, da je pritožnik v vlogi z dne 5. 6. 2007 navedel, da želi biti v upravnem sporu seznanjen z listinami tožeče stranke, odgovarjati na njene trditve in predvsem seznaniti sodišče z ugotovitvami drugih sodišč v zvezi z avtorstvom sporne blagovne znamke ... in pogodbenim odnosom med njim in tožečo stranko, saj bi te ugotovitve lahko bistveno vplivale na odločitev. Po presoji sodišča prve stopnje pritožnik ni bil stranka v upravnem inšpekcijskem postopku, ki je predmet preizkusa v tem upravnem sporu, saj je bil inšpekcijski ukrep naložen le tožeči stranki, s svojimi navedbami pa tudi ni izkazal, da bi ga bilo treba šteti za stranskega udeleženca v upravnem postopku. Pritožnik tudi ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa stranke z interesom v sodnem postopku v smislu 20. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS. S svojimi navedbami v vlogi z dne 5. 6. 2007 ni z ničemer izkazal pravnega interesa za priznanje takšnega položaja oziroma tega, da bi mu bila odprava akta, ki se izpodbija v obravnavanem upravnem sporu, v neposredno škodo.

2. V pritožbi zoper izpodbijani sklep pritožnik navaja, da ni bil zgolj pobudnik inšpekcijskega postopka, ampak tudi avtor blagovne znamke, ki jo je inšpektor zaščitil s svojim ukrepom. Z odpravo inšpekcijskega ukrepa je sodišče prizadelo njegove pravice in pravne koristi, saj je s tem tožeči stranki ponovno omogočilo nezakonito rabo njegovih avtorskih del. Kot avtor blagovne znamke res uveljavlja svoj osebni interes, ki pa je hkrati zaščiten po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Iz dokumentov, ki jih je priložil pritožbi, izhaja, da materialnih avtorskih pravic ni prenesel na tožečo stranko, kar priznava tudi tožeča stranka. Zato meni, da izpolnjuje vse pogoje za priznanje položaja stranskega udeleženca po prvem odstavku 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP in položaja stranke z interesom po 20. členu ZUS, takšen položaj pa mu gre tudi po stališču, ki ga je Ustavno sodišče zavzelo v odločbi Up-2411/06 z dne 22. 5. 2008. 3. Pritožba ni dovoljena.

4. Ne da bi se spuščalo v presojo razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožnikovo zahtevo za priznanje položaja stranskega intervenienta v smislu prvega odstavka 20. člena ZUS, to je tako imenovane prizadete osebe (osebe, ki bi ji bila odprava izpodbijanega akta v neposredno škodo), pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik za obravnavano pritožbo nima pravnega interesa, ker je bilo o glavni stvari, ki je bila predmet upravnega spora, že odločeno. Varovanje pravic oziroma pravnih koristi v končanem postopku pa ni mogoče. Po podatkih spisa je bila hkrati s sklepom, ki je predmet te pritožbe, dne 18. 6. 2008 izdana tudi sodba sodišča prve stopnje, s katero je bilo tožbi tožeče stranke ugodeno, izpodbijana odločba tožene stranke odpravljena in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek. Sodba je istega dne postala pravnomočna, saj zoper njo pritožba ni dovoljena (glede na prvi odstavek 73. člena v zvezi s prvim odstavkom 107. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1). Vključitev pritožnika v postopek bi zaradi navedenega predstavljala poseg v pravnomočno končan sodni postopek. Takšna odločitev pa bi bila v nasprotju s 158. členom Ustave RS, kjer je določeno, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Za upravni spor te postopke ureja ZUS-1, ki določa, da se pravnomočne sodne odločbe lahko spremenijo le z izrednimi pravnimi sredstvi revizije in obnove postopka. Ne glede na odločitev v tej zadevi pa pritožbeno sodišče pripominja, da bo pritožnik status stranskega udeleženca – glede na to, da je zadeva vrnjena v ponoven postopek – lahko uveljavljal v nadaljnjem postopku pred upravnimi organi v skladu s pogoji, ki jih za to določa ZUP.

5. Zaradi navedenega je bilo treba pritožbo zavreči, pri čemer je pritožbeno sodišče upoštevaje prvi odstavek 22. člena ZUS-1 primerno uporabilo tretji odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.