Jedro

Družbeniki podržavljenega podjetja niso upravičenci do denacionalizacije posameznih stvari, ki so bile podržavljene podjetju. Po 3. členu ZDen so upravičenci do denacionalizacije le osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbi tožnika in AA zoper odločbo Upravne enote A z dne 2. 8. 2000, s katero je prvostopni organ zavrnil zahtevo BB, CC, AA in Univerze v B za denacionalizacijo parcel št. 68, 79/1, 79/2, 80, 81, 83, 210, 1131, 1133, 1149, 1156, 1157, 1158 in 1159 k.o. C. V obrazložitvi je tožena stranka navedla, da iz listin izhaja, da so bile obravnavane nepremičnine podržavljene z odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo D -E z dne 10. 7. 1946, družbi AAA d.z.o.z. v B, po Zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji (Uradni list SNOS in NVS, št. 62/45), ki je naveden v 2. točki 1. odstavka 3. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen). Nepremičnine so bile ob podržavljenju pisane v vl. št. 56 k.o. C in so bile last navedene družbe. Ob podržavljenju sta bila edina družbenika DD in EE. Vlagatelji zahtevajo vrnitev v njuno korist, za kar pa ni podlage v ZDen. Po 3. členu ZDen so upravičenci do denacionalizacije osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po predpisih, navedenih v tem členu. Po 13. členu ZDen so upravičenci do vrnitve premoženja osebnih in kapitalskih družb delničarji oziroma njihovi družbeniki v primeru, ko je bila podržavljena delniška družba kot pravna oseba. Niso pa delničarji oziroma njihovi pravni nasledniki upravičencu v primeru, ko so bile delniški družbi podržavljene posamezne stvari. Takšno stališče je zavzelo Upravno sodišče v sodbi opr. št. U 736/2000. V konkretnem primeru, ko je bilo premoženje podržavljeno pravni osebi, bi bila upravičena do denacionalizacije le pravna oseba oziroma njena pravna naslednica, pod pogoji iz 9. člena ZDen, glede na to, da družbe AAA ni več.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da odločitev tožene stranke predstavlja hujšo kršitev osnovnih pravic državljanov in upravičencev po ZDen. Sodba U 1658/94, na katero se sklicujeta organa, obravnava podržavljenje posameznih stvari delniški družbi, ne pa zasebni družbi v družinski lasti, kot je bila družba AAA d.o.o. (najverjetneje pravilno d.z.o.z.). Upravičenca DD in EE sta bila solastnika osebne družinske družbe. Firma je zaradi nacionalizacije prenehala obstajati, kar pomeni, da so se vsa bremena in vse dobro prenesla na oba družbenika skladno z njunima lastninskima deležema. To velja tudi danes po Zakonu o gospodarskih družbah, kakor tudi po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij. O nacionalizaciji družbe kot pravne osebe nihče ne govori, pa tudi člen 13 ZDen, ne. Ta govori o premoženju osebnih in kapitalskih družb, torej gre za zlonamerno napačno interpretacijo. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke in povrnitve stroškov postopka.

Zastopnik javnega interesa je udeležbo v postopku priglasil. Tožena stranka prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporen status bivših lastnikov družbe AAA d.z.o.z., DD in EE, kot denacionalizacijskih upravičencev.

Neprerekano, izhaja pa tudi iz upravnega spisa, je, da so bile nepremičnine, ki so predmet postopka, podržavljene z odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo D -E z dne 10. 7. 1946, družbi AAA d.z.o.z. v B, po Zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji (Uradni list SNOS in NVS, št. 62/45). Po 3. členu ZDen (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 - odl. US, 13/93 - odl. US, 31/93, 24/95 - odl. US, 20/97 - odl. US, 23/97 - odl. US, 65/98, 67/98 - odl. US, 66/00, 66/00 - obv. razl., 11/01 - odl. US in 54-I/02 - odl. US) so upravičenci do denacionalizacije osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po predpisih, navedenih v tem členu in točno je, da je med njimi v 2. točki naveden tudi Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji. Vrnitev spornih nepremičnin tožeča stranka zahteva iz naslova pravnega nasledstva po bivših družbenikih. Vendar je v primerih, ko je bilo podržavljeno premoženje pravni osebi, upravičena do denacionalizacije le pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje pravne kontinuitete iz določbe 9. a člena ZDen, in torej ima status domače pravne osebe, ki je ob uveljavitvi ZDen delovala na območju Republike Slovenije. V obravnavanem primeru 13. člen ZDen, na katerega se sklicuje tožeča stranka v tožbi, ni pravna podlaga za odločitev v tej denacionalizacijski zadevi. Vračanje premoženja iz tega člena urejata 37. in 38. člen ZDen, ki se, sklicujoč na 13. člen ZDen, nanašata na vračanje podržavljenih podjetij in kapitala. Zato je pravilno stališče tožene stranke, izraženo v izpodbijani odločbi, enako stališče pa izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča Up 181/97 z dne 4. 6. 1997. Zahtevo za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi 3. odstavka 23. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS), ki določa, da v primerih, ko sodišče odloča le o zakonitosti upravnega akta, tako je sodišče odločalo v tej zadevi, trpi vsaka stranka svoje stroška postopka.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.