Jedro

Izvedenec psihiatrične stroke je po pregledu pritožnika in njegove zdravstvene dokumentacije podal mnenje, da gre pri njem za vrsto let trajajoč proces paranoidne shizofrenije, zaradi česar je bil vsakič agresiven do drugih, hkrati si je tudi povzročal zdravstveno škodo sam.

Izvedenec je tako potrdil, da je pritožnikovo ravnanje pred sprejemom na zdravljenje (pripeljan je bil s pomočjo policistov, ker se je agresivno vedel na cesti, v mimovozeča vozila je metal kamenje) posledica duševne motnje, zaradi katere je presoja realnosti pri njem hudo motena in ni sposoben kritično preceniti pomena in obsega svojega vedenja in ni sposoben obvladati svojega ravnanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. A., rojen 0000, zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... do 13. 9. 2016. 2. Proti temu sklepu je pritožbo vložil pridržani A. A. Navaja, da ni storil nobene kršitve, zaradi katere bi bil zaprt. Zahteva, da ga takoj izpustijo iz zapora.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve v nujnih primerih je dopusten le v primerih, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih predpisuje Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr).(1) Ker gre za poseg v ustavne pravice, zlasti pravico do osebne svobode, pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja, morajo biti za sprejem na zdravljenje brez privolitve kumulativno izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZDr. To določbo je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa že citiralo in pravilno uporabilo.

5. Izvedenec psihiatrične stroke je po pregledu pritožnika in njegove zdravstvene dokumentacije podal mnenje, da gre pri njem za vrsto let trajajoč proces paranoidne shizofrenije, zaradi česar je bil vsakič agresiven do drugih, hkrati si je tudi povzročal zdravstveno škodo sam. Izvedenec je tako potrdil, da je pritožnikovo ravnanje pred sprejemom na zdravljenje (pripeljan je bil s pomočjo policistov, ker se je agresivno vedel na cesti, v mimovozeča vozila je metal kamenje) posledica duševne motnje, zaradi katere je presoja realnosti pri njem hudo motena in ni sposoben kritično preceniti pomena in obsega svojega vedenja in ni sposoben obvladati svojega ravnanja. Pritožnikovo agresivno obnašanje pred sprejemom, ki izhaja iz podatkov spisa, je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo kot takšno, da bi z njim lahko povzročil ne le hujšo premoženjsko škodo drugim, pač pa tudi ogrozil življenja drugih, medtem ko po ugotovitvah izvedenca tudi svoje zdravje ogroža s tem, ko je opustil zdravljenje in ga odločno odklanja, kar pomeni možnost pospešenega osebnostnega propada. S tem sta izpolnjena pogoja iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZDr.

6. Pritožbeno sodišče soglaša tudi s presojo prvostopenjskega sodišča, ki se nanaša na pogoj iz 3. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZDR, namreč, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, ki so milejše, na primer z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod osebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo.

7. Pritožnik je namreč povsem nekritičen do bolezni in odklanja zdravljenje in jemanje zdravil, kot izhaja iz njegove izpovedi. Zato je potrebno upoštevati strokovno mnenje izvedenca, iz katerega izhaja, da zaradi popolnega nasprotovanja zdravljenju in odklonitvi vsakršne druge pomoči potrebuje zdravljenje dva meseca na varovanem oddelku, ker z drugimi oblikami ni mogoče pričakovati izboljšanja njegovega zdravstvenega stanja in s tem zmanjšanja škode, ki bi si jo povzročil, niti preprečitve agresivnih dejanj.

8. Pritožba zato ni utemeljena in ker niso podane procesne kršitve, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 67. člena ZDZDr).

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 77/2008, 46/2015 – odl. US.