Jedro

Čeprav drži, da je policija ob nastanku predmetnih fotografij že razpolagala s prijavo kaznivega dejanja in celo že prijela C. C., ni mogoče mimo dejstva, da je bila obravnava prijave kraje v času nastanka fotografij E. E. v tako zgodnji fazi, da je predhodna zaznava E. E. v zvezi s C. C. s strani B. B. (prvo zasledovanje) in B. B. ponovna zaznava navedenih dveh skupaj (drugo zasledovanje) in njegovo fotografiranje E. E. predstavljala pomembno informacijo za učinkovitost zaščite oškodovančeve pravice do zasebne lastnine.

Obe fotografiji E. E., ki resda predstavljata poseg v njegovo ustavno zagotovljeno pravico do lastne podobe, vendar pa sta hkrati nastali v najzgodnejši fazi policijskega postopka in v neposredni zvezi s predhodno B. B. zaznavo povezave E. E. z osumljenim C. C., katerega opis mu je posredovala zaposlena, ter sta bili torej z vidika ugotovitve obeh storilcev obravnavanega kaznivega dejanj v tisti fazi ključni, hkrati pa zaradi trajnosti zabeležke podobe osumljenca na optični medij tudi primerni za dokazovanje vpletenosti E. E. v prijavljeno kaznivo dejanje, se pritožbena kritika, da fotografiranje E. E. ni bilo niti primerno niti nujno za zaščito oškodovančeve pravice, izkazuje kot zgrešena.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog obtoženčevega zagovornika za izločitev dokazov z dne 11. 11. 2024 zavrne kot neutemeljen.

2.Zoper navedeni sklep so pritožbo vložili obtoženčevi zagovorniki iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlagali, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep, smiselno, spremeni tako, da predlog za izločitev dokazov ugodi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče po proučitvi pritožbenih navedb, razlogov izpodbijanega sklepa in spisovnih podatkov ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev o predlogu za izločitev dokazov, in na podlagi potrebnih kriterijev legitimnosti, primernosti, nujnosti in sorazmernosti v ožjem smislu sprejelo odločitev, ki je v skladu s procesnimi določbami. Iz podatkov spisa izhaja, da so v navedenem predlogu obtoženčevi zagovorniki predlagali izločitev posnetkov nadzornih kamer lokala A., izločitev fotografij v uradnem zaznamku o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 24. 6. 2024 (v nadaljevanju: fotografiji) in vseh ostalih dokazov, ki so bili pridobljeni na predmetni podlagi, pri tem pa v pritožbi določno izpodbijajo prvostopenjsko zavrnitev predloga za izločitev le v delu, ki se nanaša na fotografiji (in dokazov, temelječih na tej podlagi).

5.Jedro pritožbenih navedb1 tvori obrambno prepričanje, da je bilo s tem, ko je B. B. obtoženca med zasledovanjem fotografiral šele določen čas po storitvi kaznivega dejanja, ko že ni mogel biti več prepričan, da je fotografiral prav storilca obravnavanega kaznivega dejanja, ob tem pa je bila policija tedaj že obveščena o kraji denarja in je tudi že prijela domnevnega sostorilca C. C., na nedopusten način poseženo v obtoženčevo ustavno pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS) ter pravico do varstva osebnih podatkov (člen 38 Ustave RS). Take pritožbene zaključke je razumeti kot kritiko prvostopenjskega razlogovanja v delu, ki se nanaša na kriterija primernosti in nujnosti

6.V točki 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče pravilno in podrobno povzelo vsebino pravice do zasebnosti, ki obsega tudi pravico do lastne podobe, in v sodni praksi izoblikovan koncept pričakovane zasebnosti, in nedvoumno izpostavilo, da pravica do zasebnosti ni absolutna. V zvezi s tem je ob citiranju sodne prakse Vrhovnega in Ustavnega sodišča Republike Slovenije pravilno presodilo, da mora sodišče v primeru kolizije dveh ustavno varovanih pravic upoštevati načelo sorazmernosti in skrbno pretehtati, kateri pravici dati prednost. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da gre za uporabo metode praktične konkordance, ki je uporabna v primerih, kot je zadevni, tj. ko je potrebno opraviti tehtanje med ustavnimi pravicami obtoženca, v katere je bilo ob pridobivanju dokazov s strani zasebnika poseženo (pravica do zasebnosti), in ustavnimi pravicami oškodovanca (pravica do lastnine).

7.Prvostopenjsko sodišče je v točki 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa glede na spisovno dokumentacijo pravilno povzelo tudi potek dogajanja, ključnega za odločitev o vloženem predlogu za izločitev dokazov2 in ob upoštevanju zgoraj navedenih izhodišč, glede na vse okoliščine konkretnega primera, na podlagi testa sorazmernosti upravičeno zaključilo, da pravica oškodovanca do zasebne lastnine in njegov interes po učinkoviti zaščiti pretehta nad obtoženčevo pravico do lastne podobe, ki izvira iz pravice do zasebnosti.

8.Pritožbeno sodišče se pridružuje razumni in jasno utemeljeni odločitvi prvostopenjskega sodišča. Pri tem dodaja, da je res bistven pogoj, ki terja tehtanje med ustavnima pravicama, ki sta v konfliktu, obstoj neposredne kolizije. Kljub temu pa, da sta bili fotografiji posneti šele določen čas po domnevni izvršitvi kaznivega dejanja, ko je bila policija že seznanjena z zadevo in je z B. B. že opravila razgovor, v tem času pa je bil C. C. s strani policije že prijet, pritožbeno sodišče zaključuje, da je B. B. ravnanje od trenutka, ko je odreagiral na prošnjo zaposlene v lokalu in se podal na zasledovanje domnevnih osumljencev skupaj z D. D., pa vse do fotografiranja obtoženega E. E. potrebno ocenjevati kot celoto, očitno motivirano z namenom zaščite oškodovančeve pravica do lastnine. Pri tem od prve informacije o kraji, katero je pridobil B. B. od zaposlene, pa do njegovega fotografiranja E. E. ni preteklo daljše obdobje, B. B. pa se tudi, glede na okoliščine primera, izkazuje kot v tedanjem aktualnem času, pred pregledom posnetkov videonadzorne kamere in pred opravljeno prepoznavo storilcev na podlagi fotografij, kot pomemben spoznavni vir. Čeprav drži, da je policija ob nastanku predmetnih fotografij že razpolagala s prijavo kaznivega dejanja in celo že prijela C. C., ni mogoče mimo dejstva, da je bila obravnava prijave kraje v času nastanka fotografij E. E. v tako zgodnji fazi, da je predhodna zaznava E. E. v zvezi s C. C. s strani B. B. (prvo zasledovanje) in B. B. ponovna zaznava navedenih dveh skupaj (drugo zasledovanje) in njegovo fotografiranje E. E. predstavljala pomembno informacijo za učinkovitost zaščite oškodvančeve pravice do zasebne lastnine: nenzadnje je bil tudi C. C. prijet na podlagi telefonskih informacij lastnika lokala, ki je zasledoval tega osumljenca.

9.Obe fotografiji E. E., ki resda predstavljata poseg v njegovo ustavno zagotovljeno pravico do lastne podobe, vendar pa sta hkrati nastali v najzgodnejši fazi policijskega postopka in v neposredni zvezi s predhodno B. B. zaznavo povezave E. E. z osumljenim C. C., katerega opis mu je posredovala zaposlena, ter sta bili torej z vidika ugotovitve obeh storilcev obravnavanega kaznivega dejanj v tisti fazi ključni, hkrati pa zaradi trajnosti zabeležke podobe osumljenca na optični medij tudi primerni za dokazovanje vpletenosti E. E. v prijavljeno kaznivo dejanje, se pritožbena kritika, da fotografiranje E. E. ni bilo niti primerno niti nujno za zaščito oškodovančeve pravice, izkazuje kot zgrešena.

10.Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče druge stopnje pa pri presoji izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (peti odstavek člena 402 ZKP), je pritožbo zagovornikov obtoženca zavrnilo kot neutemeljeno.

-------------------------------

1Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da je vsebina pritožbe v delu, ki se nanaša na predmetni fotografiji, v bistvenem enaka vsebini prvotno vloženega predloga za izločitev dokazov z dne 11. 11. 2024.

2Neposredno po domnevni izvršitvi očitanega kaznivega dejanja je B. B. na prošnjo zaposlene in na podlagi njenega opisa enega od storilcev (C. C.) z motorjem zasledoval oba tedaj še osumljena moška. Med zasledovanjem sta se ločila, zato se je B. B. vrnil nazaj v lokal in se po podani izjavi policiji odločil, da gre z lastnikom lokala "še en krog po F.". Med ponovnim zasledovanjem sta lastnik lokala in B. B. spet opazila oba osumljena moška skupaj in ju začela zasledovati, vendar sta se moška ponovno ločila. Lastnik lokala je sledil C. C., ki je bil kmalu za tem prijet, B. B. pa E. E. in ob tem posnel fotografiji, ki sta, med drugim, predmed vloženega predloga za izločitev dokazov in pritožbenih navedb.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 18, 18/2, 83, 83/2, 285e

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.