Jedro

Vožnja na dirkališču je vadbena vožnja, ki je v bistvenem podobna dirki ali avtomobilski športni prireditvi. Iz zavarovalnega kritja je izključena le vadbena vožnja z elementi športne prireditve, ne pa vsake vrste vadbena vožnja.

Zatrjevana škoda je nastala pri uporabi vozila, za katero je izključeno zavarovalno kritje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 5 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 3.033 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in tožniku naložilo povrnitev toženkinih stroškov postopka.

2. Tožnik v pritožbi zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sodbo ustrezno spremeni.

V sodbi je na dveh mestih napačno navedena vsebina ključne določbe splošnih pogojev. Na enem mestu je dodana vejica, na drugem pa je namesto "ali" navedena beseda "in". Ugotovitev, da je šlo za vožnjo s športnim avtomobilom, nima podlage v zbranem procesnem gradivu. Enako velja za ugotovitev, da je šel tožnik v Nemčijo le zaradi obravnavane vožnje in da je namen vožnje zgolj užitek oziroma zabava pri hitri vožnji in doseganje čim višjih hitrosti, ne pa potovanje iz kraja v kraj. Hitre vožnje splošni pogoji ne izključujejo. Ker splošni pogoji ne izključujejo vožnje po cestah, ki se razlikujejo od običajnega prometa, je nepomembna ugotovitev, da se oblika vožnje, pri kateri se je poškodoval tožnik, pomembno razlikuje od običajne vsakodnevne vožnje po cestah. Zmotno je stališče, da je šlo za vadbeno vožnjo. Bistvo vadbe je ponavljanje, tožnik pa je peljal en krog. En krog vožnje pomeni užitek, zabavo, radovednost, tega pa splošni pogoji ne izključujejo. Nenazadnje je tožnik plačal kazen za prekršek.

Ključno za odločitev je razhajanje med pravdnima strankama o razlagi 12. točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev. Določba izključuje kritje za škodo, nastalo na športnih prireditvah, kot primera take prireditve pa sta navedena dirka in vadba. Vadbena vožnja je mišljena kot priprava na športno prireditev, za kar v obravnavanem primeru ni šlo. V dvomu je splošne pogoje treba razlagati v korist zavarovanca (tožnika). Toženka jih je imela možnost spisati natančneje.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijana sodba zavzema stališče, da je škoda, katere povrnitev zahteva tožnik, izključena iz zavarovalnega kritja. Opira se na določbo 12. točke prvega odstavka 3. člena toženkinih Splošnih pogojev za avtomobilsko zavarovanje PG_ERG_AZ/3 (v nadaljevanju Splošni pogoji), ki se glasi: "Vsa avtomobilska zavarovanja po teh pogojih ne krijejo škod, ki nastanejo .... (12) zaradi uporabe vozila na športnih prireditvah, pri katerih je pomembno, da se dosežejo največje hitrosti, ter pri udeležbi z vozilom na dirkah, vadbenih vožnjah ali drugih športnih prireditvah, razen če ni posebej dogovorjeno; ...".

6. V sodbi je ugotovljeno: - da se tožnik v N. ni udeležil tekmovanja, ampak je šlo za vožnjo s športnim avtomobilom Porsche, ki lahko razvije visoke hitrosti, po posebni stezi oziroma sklenjeni progi, imenovani A., na kateri upravljavec odplačno ponuja dve vrsti voženj: ti. turistično vožnjo in ti. dirkalno vožnjo, - da se je tožnik udeležil t.i. turistične vožnje, - da je turistična vožnja manj zahtevna, da se je lahko udeležijo tudi tovornjaki, avtobusi, kombiji in motocikli in da število udeležencev ni omejeno, - da je med turističnimi vožnjami proga "odprta za javnost" in da tedaj veljajo nemški cestnoprometni predpisi, - da so dirkalne vožnje bolj natančno urejene, da je število avtomobilov na progi omejeno in da so namenjene izkušenim voznikom zmogljivih športnih avtomobilov, - da je proga oblikovana kot sklenjena, neskončna zanka, ki ni namenjena potovanju iz kraja v kraj, ampak predvsem vožnji sami, kot obliki zabave, užitka ali športa, da morajo za vožnjo vozniki plačati (25 do 30 EUR za en krog ti. turistične vožnje), da je promet dovoljen le v eno smer, da je prepovedano ustavljanje, da določena vozila (taksiji, avtošole, vozila v skupini) ne smejo na progo in da je v slabem vremenu zaprta, - da upravljavec dirkališča A. nudi amaterskim voznikom možnost, da proti plačilu s svojimi vozili vozijo po dirkališču (tako je označeno v oglasnem sporočilu; angl. racetrack) in na ta način bolj ali manj realistično podoživijo izkušnjo profesionalnih avtomobilskih dirkačev, in da je torej bistvo storitve oziroma doživetja v sami vožnji, v obvladovanju vozila in lastnih spretnosti, - da se velika večina voznikov udeleži voženj po progi z namenom, da preizkusijo svoje vozniške sposobnosti do maksimuma, kar vključuje tudi vožnjo s čim višjo hitrostjo, - da veljajo sicer "običajni prometni predpisi", vključno s prehitevanjem po levi, vendar pa je na uradni spletni strani navedeno, da se to pravilo dejansko krši (Overtaking only on left side (In reality: a free-for-all-mess)) in da so nesreče zelo pogoste, - da se v navedenih okoliščinah vožnja po dirkališču razlikuje od običajne vsakodnevne vožnje po cestah, namenjenih za javni promet. 7. Na teh ugotovitvah temelji stališče izpodbijane sodbe, da je vožnja, pri kateri je tožnik utrpel uveljavljeno škodo, predstavljala vadbeno vožnjo, ki je v bistvenem podobna dirki ali (avtomobilski) športni prireditvi v smislu 12. točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev.

8. Navedbi, da se je tožnik udeležil vožnje v N. s športnim avtomobilom in da je šel v Nemčijo zgolj z namenom te vožnje, ne predstavljata niti odločilnega dejstva niti indica. Z njuno omembo zato ni moglo biti kršeno razpravno načelo in zato tudi ne storjena bistvena kršitev določb postopka, ki bi mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

9. Druge ugotovitve o značilnostih vožnje na dirkališču temeljilo na listinah, ki sta jih pravdni stranki predložili kot dokaz. Gre za predstavitvena gradiva in pravila vožnje, ki jih je upravljavec dirkališča pripravil za potencialne udeležence. Te ugotovitve so bile pomembne za presojo, ali je do škode prišlo pri uporabi vozila, za katero ni bilo dogovorjeno zavarovalno kritje. Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki o nepomembnosti teh ugotovitev.

10. Neutemeljen je očitek o preširoki razlagi relevantne določbe Splošnih pogojev. Resda je pri povzemanju določbe na dveh mestih prišlo do napake, a ta ni vplivala na presojo sodišča o pomenu določbe. Sodišče je zaključilo, da je vožnja na dirkališču vadbena vožnja, ki je v bistvenem podobna dirki ali avtomobilski športni prireditvi. Upoštevalo je torej, kar uveljavlja pritožba, da je iz kritja izključena le vadbena vožnja z elementi športne prireditve, ne pa vsake vrste vadbena vožnja.

11. Neutemeljeni so tudi očitki, da je v prejšnji točki navedeno stališče materialnopravno zmotno. Sodišče je pravilno upoštevalo celoto vseh ugotovljenih okoliščin. Upoštevalo je, da gre za dirkalno progo, ki jo upravljavec ponuja na razpolago javnosti, da je proga oblikovana kot sklenjena oziroma neskončna zanka, da je določenim vozilom udeležba prepovedana, da je v slabem vremenu zaprta, da udeleženec plača vsak prevožen krog, da je proga namenjena preizkusu sposobnosti voznika (in vozila) in da je upravljavec proge sicer določil, da veljajo običajna cestnoprometna pravila, a hkrati tudi navedel, da se ta pravila redno kršijo. Sklepanje sodišča prve stopnje, da je proga namenjena temu, da amaterski vozniki bolj ali manj realistično podoživijo izkušnjo profesionalnih avtomobilskih dirkačev, in da je bistvo storitve oziroma doživetja v sami vožnji, v obvladovanju vozila in lastnih spretnosti, ima zadostno podlago v prej navedenih ugotovitvah o značilnostih vožnje na dirkališču, povzetih po gradivu upravljavca dirkališča. 12. Pritožbeno polemiziranje s posamezno izmed ugotovljenih okoliščin ne vzbuja dvoma o pravilnosti materialnopravnega stališča v izpodbijani sodbi. Pritožnik je izpostavil le nekatere okoliščine, ki vsaka zase morda res ne utemeljujejo sklepa, da je šlo za vadbeno vožnjo z elementi športne prireditve (krožna vožnja, veljavnost pravil, ki veljajo v cestnem prometu, hitrost), ni pa se opredelil do vseh in do njihove celote.

13. Trditve, da je tožnik plačal kazen za prekršek, tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal. Navedel je le, da je prejel listino policije, v kateri mu očitajo prehitro vožnjo. Sicer pa morebitno kaznovanje ni odločilno za presojo, ali je škoda, nastala pri vožnji po dirkališču, krita z zavarovalno pogodbo ali ne.

14. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da en krog ne more pomeniti vadbe. Tudi en krog z različnimi vrstami preizkušenj lahko predstavlja vadbo. Pritožnik ne trdi, da te raznolikosti proga ni ponujala.1 Glede na opisane lastnosti proge na eni strani in način izvajanja storitve pa so podani tudi elementi športne prireditve. Proga, ki jo udeleženec proti plačilu prevozi, je namenjena preizkusu lastnih sposobnosti obvladovanja vožnje in ima upravljavca, ki je določil pravila udeležbe.

15. Po ugotovitvi, da je zatrjevana škoda nastala pri uporabi vozila, za katero ni bilo dogovorjeno zavarovalno kritje, se o drugih dejstvih sodišče ni bilo dolžno opredeliti.

16. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevanih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

17. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je dolžan toženki povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Toženka je priglasila 20 EUR iz naslova materialnih stroškov. Strošek je po višini pretiran. Upoštevaje obseg odgovora na pritožbo, število izvodov in poštne stroške jih pritožbeno sodišče ocenjuje na 5 EUR. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu Obligacijskega zakonika, glede začetka teka zamudnih obresti pa upošteva pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006. 1 Iz gradiva, predloženega v dokaznem postopku, ki mu tožnik ni nasprotoval, izhaja, da je proga dolga nekaj manj kot 21 km, da je na njej 73 ovinkov, nekateri imajo 17 % naklon in da je 300 metrov razlike v nadmorski višini najnižjega in najvišjega dela. Voznik torej v enem krogu opravi različne zavoje, ima možnost pospeševanja in se na koncu vrne v isto točko.