1. 2. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marka Kranjca iz Ljubljane, ki ga zastopa mag. Mitja Jelenič Novak, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 1. februarja 2001

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti tretjega odstavka 4. člena Uredbe o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih osebja v predstavništvih Republike Slovenije v tujini (Uradni list RS, št. 60/92, 42/93, 6/94, 62/96, 29/99 in 42/2000) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik (vodja stalne misije Republike Slovenije pri Evropski uniji) izpodbija določbo v predpisu Vlade, ki ureja plače in druge prejemke osebja v predstavništvih Republike Slovenije v tujini. Pri tem sicer navaja deloma druge številke Uradnih listov, vendar gre pri tem za očitno pomoto. Iz citatov predpisa v pobudi je povsem jasno, da gre za Uredbo, navedeno v izreku tega sklepa. V neskladju z Ustavo naj bi bila določitev tolarske plače kot podlage za obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Osnova za obračun prispevkov naj bi bila bistveno nižja, kot pa bi bila v primeru, če bi se določala na podlagi dejansko prejete devizne plače. S tem naj bi ga postavljala v slabši položaj glede obsega pravic iz naslova socialnega zavarovanja v primerjavi z vsemi drugimi delavci, katerih osnova za obračun prispevkov je dejansko izplačana plača. S takim načinom obračunavanja prispevkov od fiktivnega zneska plače se pobudniku zmanjšuje osnova za določitev pokojnine, ki jo bo prejemal po upokojitvi. S tem je postavljen v neenak položaj glede obsega socialnih pravic, zagotovljenih z zakonodajo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jih jamči tudi 50. člen Ustave.

2.Sporna ureditev po mnenju pobudnika nima pravne podlage v veljavni zakonodaji. Zato naj bi bila nezakonita ter samovoljna in kot taka v nasprotju z načelom pravne in socialne države po 2. členu Ustave. Za drugačno ureditev načina obračunavanja prispevkov za socialno varnost diplomatov naj bi tudi ne obstajal poseben javni interes.

B.

3.Izpodbijani tretji odstavek 4. člena Uredbe določa: "Tolarska plača služi kot podlaga za obračun prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti, ki bremenijo osebne dohodke v času, ki ga delavec prebije na delu v tujini."

4.Osebje diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije v tujini sestavljajo praviloma uslužbenci upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve. Njihova plača je sestavljena iz osnovne plače, ki je enaka za vse uslužbence iste kategorije, in dodatka. Dodatek je različen, odvisno od življenjskih stroškov v posameznih državah, ki jih letno objavljajo pristojni organi Organizacije združenih narodov (prvi odstavek 56. člena Zakona o zunanjih zadevah, Uradni list RS, št. 1/91-I, v nadaljevanju ZZZ). V teh okvirih Uredba ureja način določanja plač.

5.Tako imenovana "tolarska plača" se delavcu ob razporeditvi v predstavništvo določi na podlagi predpisov, ki urejajo plače v državni upravi (prvi odstavek 4. člena Uredbe). Tako določena plača ni fiktivna. Izplačuje se v času priprav na odhod na delovno mesto v tujini, določen čas po vrnitvi iz tujine in v času izrabe dopustov (četrti odstavek 4. člena Uredbe).

6.Tako imenovana "devizna plača" se določi za čas, ki ga delavci, razporejeni na delovno mesto v predstavništvu, prebijejo na delu v tujini (prvi odstavek 5. člena Uredbe). Za izračun devizne plače se kot osnova za obračun uporablja vrednost koeficienta za kraj, kjer se nahaja predstavništvo. Vrednost koeficienta odraža višino življenjskih stroškov v tem kraju in se določa ob upoštevanju podatkov o višini življenjskih stroškov, ki jih objavlja Organizacija združenih narodov, in drugih relevantnih okoliščin (četrti odstavek 5. člena Uredbe).

7.Pobudnik samemu načinu določanja plač ne oporeka. Izpodbija le določbo, po kateri je podlaga za obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje "tolarska plača" tudi v času, ko sicer prejema "devizno plačo".

8.Trditev pobudnika, da taka posebna ureditev za zaposlene v predstavništvih države v tujini nima zakonske podlage, je neutemeljena. Pobudnik se že sam sklicuje na prvi odstavek 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 in nasl. - v nadaljevanju ZPIZ-92), spregleda pa drugi odstavek istega člena. Enako določbo ima četrti odstavek 208. člena veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 - ZPIZ). Ta določa, da je osnova za plačilo (obračunavanje) prispevkov za delavce, ki so v delovnem razmerju pri domačem izplačevalcu plače in so razporejeni na delo v tujini, plača, od katere se po posebnem zakonu plačuje davek od osebnih prejemkov. Po drugi alinei prvega odstavka 16. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93 in nasl. - ZDoh) pa je osnova za davek od osebnih prejemkov tudi plača, dosežena z delom v tujini na podlagi delovnega razmerja, sklenjenega v državi, v višini plače za enaka dela v državi, zmanjšana za plačane obvezne prispevke za socialno varnost.

9.Ustavno sodišče je že obravnavalo pobudo za oceno ustavnosti zakonske določbe o pokojninski osnovi za tako imenovane detaširane delavce (51. člen ZPIZ-92, sklep št. U-I-173/93 z dne 11. 11. 1993, OdlUS II, 103) in ni ugotovilo neskladnosti take ureditve z načeli pravne in socialne države (2. člen Ustave) ter s pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave.

10.Državljanom je po Ustavi zagotovljena pravica do socialne varnosti (50. člen Ustave). Z Ustavo ni opredeljena vsebina te pravice niti niso zagotovljene določene socialne pravice. Človekove pravice na področju socialne varnosti (socialne pravice) se uresničujejo "pod pogoji, določenimi z zakonom" - torej na podlagi zakonov, ki določajo krog upravičencev, vrsto in obseg upravičenj, pogoje za pridobitev in način uresničevanja pravic. Socialna varnost se zagotavlja tudi s pokojninskim zavarovanjem. Za urejanje obveznega pokojninskega zavarovanja je po Ustavi pooblaščena država. Glede na to, da Ustava natančnejših načel za ureditev pokojninskega zavarovanja ne določa, zakonodajalec te pravice oblikuje in spreminja po lastni presoji, pri kateri je vezan le s splošnimi ustavnimi načeli in s spoštovanjem ustavno zagotovljenih človekovih pravic.

11.Načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave ne preprečuje zakonodajalcu, da v mejah svoje pristojnosti določa kriterije, po katerih bo določena podobna dejanska stanja med seboj razlikoval in na njih vezal različne pravne posledice. Tovrstna diskrecija, s katero zakonodajalec zasleduje ustavno dopustne cilje, je bistvena sestavina zakonodajne pristojnosti.

12.Navedbe pobudnika o domnevni neenakosti diplomatov z ostalimi zavarovanci izhajajo iz neustrezne primerjave. Tudi diplomatom se ob razporeditvi v predstavništvo države v tujini določi plača na podlagi predpisov, ki veljajo za zaposlene v državnih organih. Ta plača se jim v času bivanja v domovini tudi dejansko izplačuje in od te plače se plačujejo tudi vsi davki in prispevki . Za čas dela v tujini pa prejemajo "devizno plačo", ki pa ni neka druga oziroma nova plača. Njena višina je odvisna le od pogojev dela in višine življenjskih stroškov v državi, v kateri se delo opravlja. Razlika med "tolarsko" in "devizno" plačo je torej razlika med "osnovno plačo" in "dodatkom", kot ju opredeljuje prvi odstavek 56. člena ZZZ.

13.Pobudnik ni v drugačnem položaju v primerjavi z zavarovanci, ki opravljajo (so razporejeni na) enako delo v domovini. Je tudi v enakem položaju kot drugi zaposleni v državnih organih, ki se jim za čas opravljanja dela v tujini osnova za obračun prispevkov določa na podoben način (na primer Uredba o plačah pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske v tujini pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah, Uradni list RS, št. 24/97; Uredba o plačah delavcev Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije v tujini pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah, Uradni list RS, št. 67/97).

14.Ker je glede na vse navedeno pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

15.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k Franc Testen