Jedro

Določitev stikov bi bila pravilna, če bi bil odnos med tožencem in dveletnim sinom običajen in če bi sodišče prve stopnje ugotovilo ter obrazložilo, da (in zakaj) sta tak obseg in način izvrševanja stikov v otrokovo korist, česar pa ni naredilo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje: - v IV. točki izreka spremeni tako, da stiki med očetom A. A. in mladoletnim sinom B. B. potekajo vsako sredo ter vsako drugo soboto in četrto nedeljo od 16.00 do 18.00 ure v navzočnosti tožnice, - v IV. točki izreka glede širšega obsega stikov in v V. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nerazveljavljenem ter nespremenjenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožnici zaupalo v vzgojo, varstvo in oskrbo mladoletnega sina pravdnih strank B. B. (I. točka izreka). Tožencu je naložilo, da mora za dečkovo preživljanje plačevati 120,00 EUR mesečne preživnine (II. točka izreka), zahtevek za plačevanje višje preživnine pa zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je, da bodo stiki med tožencem in njegovim sinom potekali vsako sredo od 16.00 do 18.00 ure in da se prvi štirje zaporedni stiki ob sredah izvedejo v navzočnosti tožnice. Ravno tako je odločilo, da bodo do otrokovega tretjega leta starosti stiki potekali tudi vsako drugo soboto in vsako četrto nedeljo v mesecu od 9.00 ure do 19.00 ure, od tretjega leta starosti pa vsak drugi vikend od petka od 15.00 ure do nedelje do 19.00 ure tako, da bo oče prevzel otroka na njegovem domu in ga po zaključenem stiku pripeljal nazaj. Do otrokovega tretjega leta starosti bodo stiki potekali tudi izmenjaje vsak drugi praznik preko dneva, od tretjega leta starosti pa bo otrok na praznik, ki bo daljši od enega dneva, pri očetu prespal. Ko bo otrok dopolnil tri leta, se bodo začeli izvajati stiki tudi v času poletnih počitnic v trajanju 7 zaporednih dni (IV. točka izreka). Sodišče je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2. Tožnica se pritožuje zoper sodbo v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Odločitev sodišča o stikih je napačna, saj sodišče ni v celoti ugotovilo dejanskega stanja v zvezi s toženčevim nasiljem nad tožnico. Odločitev je tudi v nasprotju s procesnimi pravili, na podlagi katerih je sodišče dolžno zavarovati pravice in interese otroka. Tožnica vztraja, da naj se stiki izvajajo dvakrat na teden v njeni prisotnosti. Toženec namreč od razpada zunajzakonske skupnosti ni pokazal zanimanja za sina in zanj ne zna skrbeti, sin pa nanj ni navezan. Že v tožbi je pojasnila, da je bil toženec zaradi fizičnega nasilja prijavljen policiji in je sodišču predložila njegova SMS sporočila. Sodišče bi lahko na podlagi 408. člena ZPP opravilo poizvedbe pri policiji ter vpogledalo v SMS sporočila. Pritožbi prilaga SMS sporočili, s katerima jo toženec zmerja in navaja, da mu za sina ni mar. Toženec je priznal, da so bili stiki s sinom redki in kratkotrajni in da ga sin ob prvem srečanju ni poznal. Sina je po razpadu zunajzakonske zveze videl le trikrat. V nadaljevanju je navedla, da je poročilo Centra za socialno delo pomanjkljivo, ker se socialna delavka s tožencem ni uspela srečati. Ker toženec nadaljuje z grožnjami, je zoper njega podala kazensko ovadbo, ki jo pritožbi prilaga. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Toženec ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V tem pritožbenem postopku je izrecno izpodbijana le odločitev sodišča prve stopnje o stikih dveletnega B. B. z očetom. Odločitev sodišča prve stopnje o obsegu stikov (z izjemo prvih štirih sred, ko je sodišče določilo stike v materini prisotnosti) je “tipska“; gre za običajen obseg stikov, ki ga nekateri izvedenci včasih poimenujejo tudi “stiki po standardni shemi“. Takšna odločitev bi bila pravilna, če bi bil odnos med tožencem in dveletnim sinom običajen in če bi sodišče prve stopnje ugotovilo ter obrazložilo, da (in zakaj) sta tak obseg in način izvrševanja stikov v otrokovo korist, česar pa ni naredilo.

6. Tožnica je s tožbo zahtevala, da se stiki med zdaj dveletnim dečkom in tožencem pričnejo uvajati postopoma v njeni prisotnosti. Izpovedala je, da sin očeta komaj pozna in da je odnos med pravdnima strankama izjemno konflikten. Tudi toženec je izpovedal, da je imel v času od razpada zunajzakonske skupnosti stike z dečkom le trikrat ob prisotnosti tožnice in da ga sin najprej ni poznal. Iz mnenja Centra za socialno delo izhaja, da je na stikih potrebna prisotnost otrokove matere in da se bodo lahko postopno razširili, ko bo otrok očeta spoznal in sprejel. Kako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da bo pri komaj dveletnem dečku, ki ob srečanju toženca ni niti prepoznal, do tega prišlo že po štirih dvournih sredinih stikih v materini prisotnosti(1), iz izpodbijane sodbe ni mogoče ugotoviti. V tem delu izpodbijane odločitve (torej v delu, v katerem so določeni stiki brez prisotnosti matere) je torej podana bistvena kršitev pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

7. Glede na vse opisano je v konkretnem primeru za materialnopravno pravilno konkretizacijo pravnega standarda “korist otroka“ potrebno strokovno znanje psihološke stroke, s katerim sodišče ne razpolaga. V skladu s prvim odstavkom 106. člena Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) se namreč s stiki zagotavljajo predvsem otrokove koristi, sodišče pa mora v skladu s prvim odstavkom 408. člena ZPP v sporih iz razmerij med starši in otroki po uradni dolžnosti zavarovati otrokovo korist. Ker sodišče ni postavilo izvedenca ustrezne stroke – bodisi tako, da bi z ustreznim materialnim procesnim vodstvom k dokaznemu predlogu spodbudilo pravdni stranki (še posebej toženca, ki predlaga tak obseg stikov, kakršen bi bil na mestu, če bi doslej svojo očetovsko vlogo izvrševal, pa sam prostodušno pojasni, da je ni) bodisi po uradni dolžnosti, je ravnalo v nasprotju s 408. členom ZPP(2).

8. Višje sodišče pa nima pomisleka v odločitev sodišča prve stopnje, da so (uvajalni) stiki v materini navzočnosti dečku v korist in so nujni, da se bo v vmesnem obdobju preprečilo sinovo nadaljnje odtujevanje od očeta. Odločitev o stikih je višje sodišče zato na podlagi pete alineje 358. člena ZPP spremenilo tako, da zaenkrat potekajo vsako sredo, vsako drugo soboto in vsako četrto nedeljo od 16.00 do 18.00 ure v materini prisotnosti.

9. Zaradi zgoraj opisane kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je pritožbeno sodišče v preostalem obsegu določenih stikov pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v IV. točki razveljavilo, zadevo pa v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). Zaradi delne razveljavitve IV. točke izreka je razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka iz V. točke izreka.

10. V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje s pomočjo izvedenca celovito presoditi otrokovo korist v zvezi z načinom in intenzivnostjo izvajanja stikov bodisi v prisotnosti matere bodisi tretje osebe(3). Ker je odločitev o pričetku izvajanja stikov brez nadzora odvisna predvsem od dinamike vzpostavljanja navezanosti med očetom in sinom ter hitrosti, s katero se bo toženec privadil ravnanju z dečkom in skrbi zanj, jih sodišče brez podlage v mnenju strokovnjaka ne bo moglo že vnaprej časovno opredeliti. Pri tem bo nedvomno v pomoč tudi spremljanje izvrševanja stikov v vmesnem obdobju.

11. Na koncu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tožničin pritožbeni interes za izpodbijanje I. in II. točke izreka ni bil podan, ker je v tem delu s tožbenim zahtevkom uspela. Čeprav se je pritožila zoper celotno sodbo, so se njeni izpodbojni razlogi nanašali le na IV. točko izreka. Pritožbeno sodišče je zato v okviru uradnih pritožbenih razlogov preizkusilo tudi III. točko izreka, vendar ni ugotovilo razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Posledično je pritožbo v preostalem delu zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

Op. št. (1): Pri čemer višje sodišče še opozarja, da je hkrati določilo kar deset ur trajajoč stik tudi vsako drugo soboto in vsako četrto nedeljo brez prisotnosti matere, kar nasprotuje obrazložitvi sodišča prve stopnje o nujnem postopnem uvajanju stikov.

Op. št. (2): Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 15. 6. 2006, opr. št. IV Cp 3008/2006. Op. št. (3): Sodišče lahko namreč zaradi preveč konfliktnega odnosa med pravdnima strankama v skladu s petim odstavkom 106. člena ZZZDR odloči, da se stiki izvršujejo pod nadzorom tretje osebe.