Jedro

Določba 76. člena ZD ne omogoča razlage, po kateri bi enoletni subjektivni rok za uveljavljanje napak v obliki pričel teči šele od takrat, ko je upravičenec za te napake zvedel. Gramatikalna in vsebinska razlaga omenjene zakonske določbe omogoča le sklepanje, da začne ta rok teči z dnem, ko upravičenec izve za oporoko in se objektivno izteče v desetih letih od razglasitve oporoke.

Izrek

Revizija se zavrne.

Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, da dne 7.11.1997 sestavljena oporoka F. E., ki je umrl dne 7.11.1997, ni pravno veljavna. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Bistvenega pomena je odgovor na vprašanje, kdaj začne teči rok za uveljavitev neveljavnosti oporoke zaradi napak v njeni obliki. Na dan smrti pokojnega sestavljena oporoka formalno ne zadošča pogojem iz določbe 64. člena Zakona o dedovanju (ZD). Ta oporoka je bila razglašena dne 10.2.1998, prebrana pa na naroku dne 18.6.1998. Na naroku dne 20.8.1998 je zakonita zastopnica tožnice izjavila, da oporoke ne priznava. Šele na zapuščinski obravnavi dne 18.5.2000 se je ob zaslišanju oporočnih prič izkazalo, da oporoka ni bila sestavljena v skladu z določbo 64. člena ZD. Tožeča stranka je takoj spremenila razlog za neveljavnost oporoke, tožena stranka pa spremembi tega razloga ni nasprotovala. Logično je, da tožeča stranka zahtevka iz naslova napak v obličnosti oporoke ni mogla uveljaviti pred 18.5.2000, zaradi česar šele od tedaj dalje teče enoletni rok v skladu z določbo 76. člena ZD.

Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1999).

Revizija ni utemeljena.

Veljavna je oporoka, ki je napravljena v obliki in ob pogojih, določenih z zakonom (62. člen ZD). Gre za obstoj oporočne sposobnosti (59. člen ZD) in prave volje oporočitelja (60. člen ZD) ter za izpolnitev v zakonu predpisane oblike (62. člen ZD). Neveljavnost oporoke je torej že pojmovno mogoče - posebej v obravnavanem primeru - dokazovati na podlagi dveh pravnih in dejanskih izhodišč. Tožeča stranka je najprej dokazovala pokojnikovo poslovno nesposobnost (oporočno nesposobnost) ob podpisu oporoke dne 7.11.1997, vendar je tak dejanski in pravni temelj dne 18.5.2000 spremenila, umaknila dotedanjo trditveno podlago in neveljavnost oporoke utemeljila z napako v njeni obliki (62., 64. in 76. člen ZD). V reviziji trdi, da je s tem "spremenila razlog za neveljavnost oporoke".

Povedano zahteva opredelitev do vprašanja, ali je zaradi napak v obliki izpodbijana veljavnost oporoke bila uveljavljana v roku enega leta (76. člen ZD) ali ne. Dejstvo je, da je tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke z zatrjevanjem oporočne nesposobnosti bila vložena 15.10.1998, pri čemer je oporoka bila razglašena dne 10.2. istega leta. Tožeča stranka, ki končno trdi, da oporoka vsebuje napake v obliki, se pri tem (pravilno) ne sklicuje na eventualno varovanje enoletnega subjektivnega roka z vložitvijo tožbe dne 15.10.1998, čeprav vsebinsko revizija ponuja pravno razlago, da dne 18.5.2000 s "spremembo razlogov" ni spremenila tožbe. Po drugi strani pa s trditvijo, da je enoletni rok iz 76. člena ZD začel teči šele 18.5.2000, ko je izvedela za napake v obliki, priznava, da je tedaj tožbo spremenila.

Povedano kaže na notranje revizijsko protislovje. Pravno razlago, ki ga odpravi, je sprejelo sodišče druge stopnje s stališčem, da rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke začne teči z dnem, ko je upravičenec zvedel za oporoko oziroma od razglasitve oporoke, ne pa odkar je upravičenec zvedel za napake v obliki. Tožeča stranka je dne 18.5.2000 spremenila tožbo, saj je pričela uveljavljati povsem novo dejansko in pravno podlago. Gre za novo tožbo, ki jo zadene presoja, ali je vložena v roku, ki ga predvideva zakon. Ta (subjektivni) rok pa je že potekel: dne 18.5.2000 je že zdavnaj potekel enoletni rok od dneva, ko je zakonita zastopnica tožnice zvedela za oporoko. Določba 76. člena ZD ne omogoča razlage, po kateri bi enoletni subjektivni rok za uveljavljanje napak v obliki pričel teči šele od takrat, ko je upravičenec za te napake zvedel. Gramatikalna in vsebinska razlaga omenjene zakonske določbe omogoča le sklepanje, da začne ta rok teči z dnem, ko upravičenec izve za oporoko in se objektivno izteče v desetih letih od razglasitve oporoke.

V izpodbijani sodbi je torej materialno pravo pravilno uporabljeno, zaradi česar je bilo treba revizijo zavrniti (378. člen ZPP).