Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožbeno sodišče meni, da bodo stiki kakor jih je določilo primeren začetek za postopno vzpostavitev stikov med očetom in hčerko ob prisotnosti strokovno usposobljene osebe CSD.
Stiki so določeni v minimalnem obsegu in ob varnostnih ukrepih tako, da deklici ne morejo škodovati, zavrnitev takšnih stikov pa bi vsekakor pomenila še večje odtujevanje med očetom in hčerko, kar pa nikakor ne more biti v korist otroka. Drži sicer, da oba izvedenca ugotavljata, da se deklica očeta boji, nobeden od njiju pa tega strahu ni znal obrazložiti, zato je stike potrebno vzpostaviti sedaj, ko je hčerka po mnenju psihologinje pokazala določen pa čeprav latenten interes za očeta, ki se bo lahko ob stikih kakor so določeni razvijal v pozitivno smer. Odlašanje s stiki bi lahko pomenilo tudi zatrtje tega interesa, ki se je ravno pokazal.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Stiki med predlagateljem in njegovo mld. hčerko se določijo tako, da bodo potekali enkrat mesečno po eno uro pod nadzorstvom strokovnega delavca v varni sobi Centra za socialno delo v Murski Soboti. Termin stikov določi Center za socialno delo Murska Sobota za vsak mesec posebej."
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja za določitev stikov z mld. hčerko vsako drugo in četrto soboto in vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v času od 14.00 do 17.00 ure.
Takšen sklep s pravočasno pritožbo izpodbija predlagatelj.
Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava iz 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP s predlogom spremembe izpodbijanega sklepa tako, da se določi stik očeta in hčerke eno uro enkrat mesečno pod nadzorstvom strokovnega delavca v varni sobi CSD Murska Sobota, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo celoten prvotno postavljen predlog tožnika po določitvi stikov, ki pa ga je tožnik tekom postopka po pridobitvi drugega izvedenskega mnenja smiselno skrčil in uveljavljal le še v obsegu, ki ga je priporočala druga izvedenka.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, določbo petega odstavka 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR, po katerem lahko sodišče pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokovih koristi.
Mnenje prvega izvedenca, ki je začasno za dobo dveh let odsvetoval stike med predlagateljem in njegovo hčerko, je bilo izdelano 25.03.2005, sodišče pa mu je v svoji odločbi z dne 14.03.2006 v celoti sledilo. Izvedensko mnenje druge izvedenke, ki svetuje, da se pričnejo postopno in zelo previdno izvajati stiki (na CSD ob prisotnosti strokovnega delavca enkrat mesečno po eno uro), pa je bilo izdelano
25.03.2006 torej leto dni po mnenju drugega izvedenca.
Medtem je mld. hčerka predlagatelja in udeleženke seveda postala starejša in po ugotovitvah druge izvedenke tudi pričela kazati določeno zanimanje za očeta, zato pritožbeno sodišče meni, da bodo stiki kakor jih je določilo primeren začetek za postopno vzpostavitev stikov med očetom in hčerko ob prisotnosti strokovno usposobljene osebe CSD. Stiki so določeni v minimalnem obsegu in ob varnostnih ukrepih tako, da deklici ne morejo škodovati, zavrnitev takšnih stikov pa bi vsekakor pomenila še večje odtujevanje med očetom in hčerko, kar pa nikakor ne more biti v korist otroka. Drži sicer, da oba izvedenca ugotavljata, da se deklica očeta boji, nobeden od njiju pa tega strahu ni znal obrazložiti, zato je stike potrebno vzpostaviti sedaj, ko je hčerka po mnenju psihologinje pokazala določen pa čeprav latenten interes za očeta, ki se bo lahko ob stikih kakor so določeni razvijal v pozitivno smer. Odlašanje s stiki bi lahko pomenilo tudi zatrtje tega interesa, ki se je ravno pokazal. Sodišče prve stopnje je na sicer pravilno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 4. točke 358. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo.