Up-240/03 - 4

12. 7. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž. Ž., ki ga zastopa, B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 22. junija 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 225/02 z dne 14. 1. 2003 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo pritožnika zoper pravnomočno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi njegove pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo razlik v plači. Štelo je, da sta nižji sodišči materialnopravno pravilno presodili, da je bila plača pritožniku zakonito znižana. Zato delodajalec ni bil dolžan nastale razlike izplačati v gotovini. Ker ni bilo zamude, pa tudi ne plačila zamudnih obresti po 277. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - ZOR).

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo. V njej navaja, da naj bi revizijsko sodišče nezakonito odločilo, ker naj ne bi ugotovilo, da je delodajalec nezakonito zmanjševal plače in da je s strani delodajalca šlo za neupravičeno pridobitev. Zatrjuje kršitvi 49. in 66. člena Ustave. Meni, da je odločitev sodišča pristranska in v korist delodajalcu, s čimer naj bi bila kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. S sklicevanjem na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi št. Pdp 469/99 in s trditvijo, da je sodna praksa v enakih primerih drugačna, uveljavlja kršitev 22. člena Ustave.

Meni, da je Vrhovno sodišče, ki ni upoštevalo vsebine revizije, kršilo tudi 25. člen Ustave. Prav tako meni, da Vrhovno sodišče ni spoštovalo pravnega reda države, ker je uporabilo Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in nasl. - ZLPP) za nazaj, s čimer naj bi bila kršena prepoved povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in priglaša stroške v zvezi z ustavno pritožbo po Odvetniški tarifi.

B.

3.Izpodbijana sodba temelji na materialnopravnem zaključku, da pritožniku izdana listina ni potrdilo o premalo izplačani plači, ki bi pritožniku dajala podlago za denarni zahtevek iz naslova premalo izplačane plače oziroma neizplačane plače. To pa ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednih sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega ter procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zato se v postopku z ustavno pritožbo ni mogoče sklicevati na kršitev prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave, saj ne gre za določbo Ustave, ki bi urejala kakšno človekovo pravico in temeljno svoboščino.

4.Pritožnikove navedbe o kršitvah prvega odstavka 23., 49. in 66. člena Ustave so pavšalne, zato jih Ustavno sodišče ni obravnavalo. Očitno pa je, da pritožnik ne razume vsebine teh ustavnih pravic, ko meni, da odločitev v korist ene stranke pomeni že tudi njihovo kršitev.

5.Ustavnopravno relevanten bi lahko bil pritožnikov očitek o odstopu od enotne sodne prakse. Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave je namreč lahko kršena, kadar odločitev sodišča brez utemeljenega razloga odstopa od ustaljene sodne prakse. Vendar pa pritožnik s sklicevanjem na odločbo Višjega sodišča ne more očitati odstopa od sodne prakse Vrhovnemu sodišču. Poleg tega iz predložene sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča izhaja, da sploh ne gre za podobna primera. Navedena sodba se namreč nanaša na ugotovitev sodišča o utemeljenosti nezastarane terjatve zaradi nezakonitega znižanja plač, v pritožnikovem primeru pa so sodišča ugotovila, da so bile plače zakonito znižane.

6.V zvezi z očitkom pritožnika, da Vrhovno sodišče ni odgovorilo na njegove revizijske navedbe, je treba najprej pojasniti, da bi bil ta očitek lahko relevanten z vidika 22. in ne 25. člena Ustave, kot to zatrjuje pritožnik. Pravico stranke, da se revizijsko sodišče opredeli do bistvenih navedb revizije, zagotavlja namreč 22. člen Ustave. Vendar pa je tudi ta pritožnikov očitek neutemeljen, saj zgolj s povsem pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami pritožnik ne more utemeljiti kršitve te ustavne pravice.

7.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

8.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker pritožnik ne navaja nobenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede priglašenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan