Jedro

V postopkih, ki tečejo na podlagi ZEN, se glede postavitve začasnega zastopnika v primerih, ko dediči umrlega lastnika zemljišča niso znani, uporablja ZEN kot specialni predpis.

Izrek

I. Tožba se v delu, v katerem izpodbija odločbo Območne geodetske uprave Maribor, št. 02112-1404/2012-4 z dne 20. 8. 2012 zavrže. II. V ostalem se tožba zavrne.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka

Obrazložitev

S sklepom Geodetske uprave RS Območne geodetske uprave Maribor št. 02110-39/2012 z dne 4. 6. 2012 je prvostopni organ odločil, da se neznanim dedičem po pokojni A.A., solastnici zemljišč s parcelnimi št. 340/28 in 340/29 k.o. ... za geodetsko storitev evidentiranja urejene meje parcel št. 262 in 265 k.o. ... postavi začasni skrbnik (1. točka izreka). Za začasnega zastopnika se postavi B.B. (2. točka izreka). Začasni zastopnik bo zastopal osebo, ki je pokojna, dediči po njej pa še niso znani in tudi ni postavljen skrbnik zapuščine, v celotnem upravnem postopku oziroma dokler bodo podani razlogi za zastopanje. Funkcija začasnega zastopnika preneha s končanjem postopkov v zvezi z evidentiranjem urejene meje št. 262 in 265 k.o. ... ali pravnomočno določitvijo dedičev po pokojni (3. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je geodetsko podjetje C. d.o.o. dne 31. 5. 2012 vložilo predlog za imenovanje začasnega zastopnika za pokojno solastnico parcel A.A. in predlagalo, da se za začasnega zastopnika imenuje B.B. Prvostopni organ je ugotovil, da je predlog vložen v skladu s petim odstavkom 11. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in odločil, da se pokojni A.A. za začasnega zastopnika v tem postopku postavi B.B. Z odločbo št. 02112-1404/2012-2 z dne 12. 7. 2012 je prvostopni organ, to je Geodetska uprava RS Območna geodetska uprava Maribor v postopku evidentiranja urejene meje, izravnanega dela meje in parcelacije odločil, da se v katastrski občini ... kot urejeni evidentirajo deli meje parcel 262, 263, 264 in 265 s sosednjimi parcelami 260/4, 261, 266/1, 267/4, 267/6, 267/7, 267/8, 267/9, 340/27, 340/28, 340/29, 478/1 in 478/4 (1. točka izreka). V katastrski občini ... se evidentira izravnani del meje parcele 265 s sosednjo parcelo 267/6 (2. točka izreka). V postopku evidentiranja parcelacije se ukinejo parcele št. 262, 263, 264 in 265 ter nastanejo nove parcele št. 263/1, 263/2, 263/3, 263/4, 263/5, 263/6, 263/7, 263/8 in 263/9 (3. točka izreka). Grafični prikaz urejene meje in izravnanega dela meje in stanje parcel po opravljeni parcelaciji je obvezna priloga tega akta (4. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da so D.D., E.E. in F.F. po pooblaščencu G.G. dne 2. 7. 2012 na Območni Geodetski upravi Maribor vložile zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje zgoraj navedenih parcel s sosednjimi parcelami. Zahtevi je bil priložen elaborat v skladu z določbami ZEN. Iz elaborata je razvidno, da sta kot stranki postopka sodelovali med ostalim tudi A.A., zastopana po začasnem zastopniku B.B., in H.H. kot solastnici parcel št. 340/28 in 340/29. Vsem lastnikom je bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Vsi lastniki so izjavili, da se strinjajo s potekom izravnane meje. Razen tega prvostopni organ še ugotavlja, da zapuščinski postopek po pokojni A.A. še ni uveden, s sklepom z dne 4. 6. 2012 pa ji je bil postavljen začasni zastopnik B.B. Po prejemu te odločbe je H.H. po svoji pooblaščenki vložila predlog za popravo odločbe št. 02112-1404/2012-2 z dne 12. 7. 2012 in odpravo sklepa št. 02110-39/2012 z dne 4. 6. 2012 o imenovanju začasnega zastopnika ter povrnitev pritožbenih stroškov oziroma podrejeno pritožbo zoper odločbo z dne 12. 7. 2012. Prvostopni organ je o tem odločil s sklepom in odločbo, št. 02112-1404/2012-4 z dne 20. 8. 2012 in predlog za popravo odločbe z dne 12. 7. 2012 zavrnil z obrazložitvijo, da pri izdaji navedene odločbe ni prišlo do pomote v osebnih imenih ali številkah ali pisne ali računske oziroma druge očitne pomote v predmetni odločbi, zato niso podani pogoji iz 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) za izdajo sklepa o popravi pomote. Predlog za odpravo sklepa z dne 4. 6. 2012 je prvostopni organ zavrnil z obrazložitvijo, da je ta izdan v skladu s petim odstavkom 11. člena ZEN in zato ni pogojev za njegovo odpravo.

Z odločbo št. 3532-12/2012-3-06421129 z dne 14. 12. 2012 je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor kot drugostopni organ pritožbo tožeče stranke zoper sklep z dne 4. 6. 2012 zavrnilo (1. točka izreka). Zavrnilo pa je tudi pritožbo zoper odločbo z dne 12. 7. 2012 (2. točka izreka) in zahtevo za priznanje stroškov (3. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je bil začasni zastopnik pokojni A.A. postavljen v skladu s petim odstavkom 11. člena ZEN. ZEN je v tem postopku specialni postopkovni predpis, kar pomeni, da se ZUP uporablja subsidiarno. Peti odstavek 11. člena ZEN namreč ureja situacije, ko geodetsko podjetje v tehničnem delu postopka naleti na oviro glede sodelovanja strank na mejni obravnavi zaradi smrti stranke, ki je upravičena sodelovati. Drugostopni organ ugotavlja, da je bil predmetni sklep izdan po prejemu dopisa Okrajnega sodišča v Mariboru v zadevi št. II D 637/2006 z dne 7. 5. 2012, iz katerega izhaja, da dediči po pokojni A.A. še niso znani. Tudi tožnica sama navaja, da sta dediča ona in B.B., vendar tudi iz njenih navedb izhaja, da dedovanje še ni končano in gre torej le za potencialna dediča. Prav reševanju takšnih situacij pa je namenjen peti odstavek 11. člena ZEN. Razen tega je tožnica v predmetnem postopku sodelovala tudi kot solastnica predmetnih parcel, v postopek pa je bil vključen tudi drugi potencialni dedič B.B., zato je prvostopni organ ravnal smiselno, ko ga je imenoval za začasnega zastopnika za neznane dediče. Sicer pa sta se tako B.B. kot tožnica v predhodnem tehničnem postopku strinjala s potekom predlagane meje, kar je razvidno iz zapisnika mejne obravnave in parcelacije z dne 10. 5. 2012. Tudi tožnica v pritožbi izrecno navaja, da ne nasprotuje materialni odločitvi iz predmetne odločbe prvostopnega upravnega organa. Drugostopni organ še dodaja, da imenovanje začasnega zastopnika nima pravnih učinkov izven predmetnega upravnega postopka evidentiranja nepremičnin ter zato ne more imeti vpliva na druge postopke, ki tečejo med navedenima. Tako tožnica kot začasni zastopnik sta izrazila strinjanje z na mejni obravnavi predlaganimi mejami in sta torej oba izrazila enako voljo glede predlagane meje, iz česar se da posredno sklepati, da je prvostopni upravni organ pravilno presodil, da ima imenovani začasni zastopnik osebne lastnosti in sposobnosti varovati premoženjske in druge pravice neznanega umrlega lastnika sosednje nepremičnine.

Drugostopni organ pa je z isto odločbo zavrnil tudi tožničino pritožbo zoper odločbo z dne 12. 7. 2012 in ugotovil, da je bila ta pravilno izdana v skladu z določbami ZEN. Odločba je bila izdana na podlagi elaborata, sestavni del tega pa je tudi citirani zapisnik mejne obravnave parcelacije in izravnave meje z dne 10. 5. 2012, ki vsebuje tudi soglasje (podpis) tožnice o strinjanju s potekom predlagane meje. Tožnica tudi v tej pritožbi predvsem ugovarja postavitvi B.B. za začasnega zastopnika, pritožbeni organ pa meni, da s tem ne more izpodbiti pravilnosti predmetne odločitve.

Tožnica v vloženi tožbi izpodbija zgoraj navedene upravne akte in pri tem navaja, da je nepravilna ugotovitev iz obrazložitve odločbe z dne 12. 7. 2012, da so dediči po pokojni A.A. neznani. Dediča po pokojni sta B.B. in tožnica, kar je slednja sporočila tudi geodetu ob sestavi zapisnika z dne 10. 5. 2012. Res zapuščinski postopek po umrli še ni zaključen, ker ni znan obseg zapuščine, ni pa sporno, kdo sta dediča po pokojni. Tožnici ni znano, kaj je vodilo upravni organ, da je za začasnega zastopnika postavil prav B.B., čeprav je v postopku sodelovala kot solastnica in dedinja tudi tožnica. Po mnenju tožnice je bil pri tem napačno uporabljen 51. člena ZUP. Napačno pa je uporabljen tudi 11. člen ZEN, saj je bila za začasnega zastopnika imenovana oseba, za katero se upravni organ ni prepričal ali ima osebne lastnosti in sposobnosti varovati premoženjske in druge pravice umrlega lastnika nepremičnine in bi moral v zvezi s postavitvijo določene osebe za začasnega zastopnika povprašati oba dediča in na ta način poskrbeti za enakopravnost vseh strank v postopku, ne pa ravnati pristransko in upoštevati mnenja samo enega od dedičev. Tožnica še dodaja, da sta tožnica in začasni zastopnik v sporu in zato njegovi postavitvi izrecno nasprotuje.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Na tožbo je odgovoril B.B., kot prizadeta stranka v smislu tretje alinee 16. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Imenovani predlaga, da sodišče tožbo zavrne, pri čemer priglaša tudi stroške tega upravnega spora. Navaja, da je pred Okrajnim sodiščem v Mariboru v teku zapuščinski postopek po pokojni A.A., ki pa še ni zaključen. Pričakovana dediča po pokojni sta tožnica in B.B., pričakovana pa sta iz razloga, ker sklep o dedovanju še ni izdan. Glede na to je imel prvostopni upravni organ dejansko in zakonito podlago za izdajo odločbe o postavitvi začasnega zastopnika pokojni A.A. Sicer pa je B.B. tudi dejanski gospodar celotne zaščitene kmetije od leta 1996 dalje, jo tudi sam obdeluje in pozna zemljišča, zato je tudi logično, da je upravni organ prav njega postavil za skrbnika. V geodetskem postopku sta na obravnavi sodelovala oba pričakovana dediča, kar pomeni, da bi bil postopek zakonit tudi v primeru, kolikor začasni skrbnik za ta primer sploh ne bi bil postavljen. Tudi tožnica se je namreč v postopku strinjala s potekom predlagane meje. Dejstvo, da je med tožnico in B.B. tekel pravdni postopek, pa za predmetno zadevo ni relevantno. Tožnica tudi ni navajala nobenih okoliščin, zakaj B.B. ne bi bil primeren za začasnega zastopnika glede na osebne lastnosti in sposobnosti.

K 1. točki izreka: V delu, v katerem se izpodbija sklep in odločba Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Maribor, št. 02112-1404/2012-4 z dne 20. 8. 2012, se tožba zavrže. Iz tožničine tožbe izhaja, da le ta izpodbija sklep prvostopnega organa z dne 20. 8. 2012. Kot izhaja iz predmetnega spisa, je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor z odločbo št. 3532-12/2012-4-06421129 z dne 14. 12. 2012, ki je tožeča stranka v svoji tožbi ne omenja, sklep z dne 20. 8. 2012 o zavrnitvi predloga za popravo odločbe z dne 12. 7. 2012 odpravilo in zadevo vrnilo v tem obsegu prvostopnemu organu v novo odločanje, saj je bilo v prvostopnem sklepu napačno zapisano, da zapuščinski postopek po pokojni solastnici še ni uveden. Glede odločbe z dne 20. 8. 2012, to je glede odločitve o odpravi sklepa z dne 4. 6. 2012 in povrnitve stroškov, pa je drugostopni organ z odločbo z dne 14. 12. 2012, odločil, da se v tem delu odločbo z dne 20. 8. 2012 odpravi. Iz njegove obrazložitve namreč izhaja, da bi moral prvostopni organ predlog za odpravo sklepa z dne 4. 6. 2012 obravnavati kot pritožbo in ga nato ob spoznanju, da je le ta dovoljena in pravočasna ter da jo je vložila upravičena oseba, ob dejstvu, da ga ni nadomestil z novim sklepom, poslati v pristojno reševanje pritožbenemu organu.

Glede na to, da sta bila tako sklep kot odločba izdana pod številko prvostopnega organa št. 02112-1404/2012-4 dne 20. 8. 2012 z odločbo drugostopnega organa št. 3532-12/20012-4-06421129 z dne 14. 12. 2012 odpravljena, in glede odprave sklepa zadeva sicer vrnjena v ponovno odločanje, tožeča stranka tudi ne izkazuje več pravnega interesa za izpodbijanje sklepa in odločbe izdana 20. 8. 2012. Ker tožnica v tem delu za svojo tožbo ne izkazuje pravovarstvenega interesa, je sodišče v tem delu na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

K navedenemu pa sodišče še dodaja, da iz podatkov spisa izhaja, da je prvostopni organ dne 14. 1. 2013 izdal sklep št. 02112-1404/2012-12 z dne 14. 1. 2013, s katerim je prvostopni organ odločil, da se odločba z dne 12. 7. 2012 v obrazložitvi popravi tako, da se drugi stavek dvanajstega odstavka obrazložitve pravilno glasi: „Zapuščinski postopek po pokojni solastnici A.A. še ni zaključen, saj v zvezi z zadevo teče pravdni postopek“.

K II. točki izreka: V ostalem je tožba neutemeljena.

V nadaljevanju mora sodišče v tem upravnem sporu odločiti še o pravilnosti in zakonitosti sklepa Območne Geodetske uprave Maribor, št. 02110-39/2012 z dne 4. 6. 2012 in odločbe istega organa, št. 02112-1404/2012-2 z dne 12. 7. 2012. Prvi je bil izdan na podlagi petega odstavka 11. člena ZEN.

ZEN v petem odstavku 11. člena določa, da če je lastnik sosednje nepremičnine, ki ni naročnik geodetske storitve neznan ali je umrl, pa dediči niso znani, lahko geodetsko podjetje, ki izvaja postopek za izdelavo elaborata, predlaga geodetski upravi, da postavi začasnega zastopnika za geodetsko storitev. Geodetska uprava za začasnega zastopnika za geodetsko storitev postavi osebo, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti varovati premoženjske in druge pravice neznanega ali umrlega lastnika sosednje nepremičnine. Šteje se, da je začasni zastopnik za geodetsko storitev postavljen za začasnega zastopnika tudi v uvedenem splošnem upravnem postopku. V postopkih, ki tečejo na podlagi ZEN, se torej glede postavitve začasnega zastopnika v primerih, kot je obravnavani, uporablja ZEN kot specialni predpis. Določilo petega odstavka 11. člena ZEN je uporabil tudi upravni organ pri izdaji sklepa z dne 4. 6. 2012. Pri tem je izhajal iz dopisa Okrajnega sodišča v Mariboru, št. II D 637/2006 z dne 7. 5. 2012, s katerim je bilo sporočeno, da dediči še niso znani. Sicer pa se tudi sodišče pridružuje ugotovitvam upravnih organov, da sta v postopku sodelovala tako tožnica kot postavljeni začasni zastopnik, njuna dejanja pa so bila v postopku skladna.

Glede izpodbijane odločbe št. 02112-1404/2012-2 z dne 12. 7. 2012 pa sodišče ugotavlja, da je bila ta izdana v postopku evidentiranja urejene meje, izravnanega del meje in parcelacije na podlagi določil ZEN. Ti postopki se uvedejo na zahtevo lastnika parcele (28., 61. in 48. člen ZEN), kot je bilo tudi v obravnavanem primeru. Zahtevi je bil priložen ustrezen elaborat v skladu z določili ZEN, iz katerega je razvidno, da je bila vsem lastnikom parcel, katerih meja se je urejala oziroma izravnavala zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Vse stranke (tudi tožnica) so podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje. Odločba je bila izdana na podlagi 40., 61. in 52. člena ZEN. Tudi po presoji sodišča so bila zgoraj navedena določila pri izdaji te odločbe pravilno uporabljena in tožnica tega tudi s tožbenimi navedbami ne more omajati. Tožnica navedeno odločbo izpodbija iz razloga, ker je pokojno A.A. v postopku zastopal s sklepom postavljeni začasni zastopnik B.B., to pa na pravilnost in zakonitost te odločbe ne vpliva.

Zgoraj navedena upravna akta sta torej tudi po presoji sodišča pravilna in na zakonu utemeljena, zato je sodišče tožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča in prizadeta stranka sta zahtevali tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je o tem odločilo, kot izhaja iz III. točke izreka.