Jedro

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ni nasprotovala tožbenemu zahtevku oz. ni dala jasno vedeti, da tožbenemu zahtevku nasprotuje in oporeka trditvam v tožbi. Navajala je, da išče drugo stanovanje v ožji in širši okolici, a ga ne more najti. Da ima nizke dohodke, da je mati samohranilka, da je zaposlena v gostinstvu in da ji oče pomaga tako, da ji varuje otroka. Prispeva tudi k plačevanju položnic. Ob navedenem, se izkaže domneva prvostopnega sodišča, da odgovor ni obrazložen, zaradi česar se šteje, da ni vložen, za pravilno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je toženi stranki naložilo, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe izroči v posest tožniku prostore v 1. nadstropju stanovanjske hiše na parc. št. 172.S pripisane pri vl. št. k.o. M., proste oseb in stvari. Sodišče je toženi stranki tudi naložilo, da je dolžna tožniku povrniti odmerjene pravdne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvega roka dalje do plačila. V presežku, v kolikor je tožnik zahteval zakonske zamudne obresti od pravdnih stroškov od dneva izdaje prvostopenjske sodbe dalje, pa je sodišče zahtevek zavrnilo.

Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka in uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da toženka živi v srednji etaži hiše, skupaj z očetom, za katerega tudi skrbi, oče pa ji po potrebi varuje otroka. Toženkino bivanje v 1. nadstropju je tako koristno za toženko kot tudi za očeta pravdnih strank. Toženka mu gospodinji, kuha in pospravlja. Lastninska pravica tožnika je na srednji etaži hiše omejena, saj ima v tej etaži oče pravdnih strank dosmrtno brezplačno služnost stanovanja, ki mu je bila dodeljena z izročilno in darilno pogodbo z dne 26. 04. 2005, potrjeno pri notarju. Tako je le od očeta pravdnih strank odvisno, ali lahko toženka stanuje v tej etaži ali ne. Sodišče bi moralo to darilno izročilno pogodbo upoštevati, saj se nahaja v spisu. Toženka navedenih prostorov tožniku niti ne more izročiti, saj tožnik nima do njih nobene pravice. Tožbeni zahtevek, ki mu je sodišče nekritično sledilo, je nepravilno oblikovan. Zahtevek ni določen in ni navedeno, katere prostore v 1. nadstropju hiše mora toženka izročiti tožniku in koliko prostorov. V stroškovnem smislu je tudi nepomembno, ali živi toženka v pritličju ali v 1. nadstropju hiše. Za stroške soprispeva tožniku, zato nima nobenega razloga, da bi jo metal iz stanovanja. Uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka po 15. točki 339. člena ZPP, ker gre za nasprotje med odločilnimi dejstvi o tem, kar se navaja v razlogih sodbe in vsebino listin.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi 318. člena ZPP izdalo zamudno sodbo. Štelo je, da odgovor na tožbo ni bil obrazložen, imel pa je vse obvezne sestavine, ki jih mora imeti vsaka vloga (2. odstavek 105. člena ZPP) zato je domnevalo, da odgovor na tožbo sploh ni vložen (1. odstavek 278. člena ZPP). Tožena stranka namreč v odgovoru na tožbo ni nasprotovala tožbenemu zahtevku oz. ni dala jasno vedeti, da tožbenemu zahtevku nasprotuje in oporeka trditvam v tožbi (1. odstavek 278. člena ZPP). Navajala je, da išče drugo stanovanje v ožji in širši okolici, a ga ne more najti. Da ima nizke dohodke, da je mati samohranilka, da je zaposlena v gostinstvu in da ji oče pomaga tako, da ji varuje otroka. Prispeva tudi k plačevanju položnic. Ob navedenem, se izkaže domneva prvostopnega sodišča, da odgovor ni obrazložen, zaradi česar se šteje, da ni vložen, za pravilno.

Ker zamudna sodba temelji na domnevi o priznanju tožnikovih dejanskih navedb, je ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 338. člena ZPP). Iz tožbe in iz obrazložitve sodbe pa jasno in nedvoumno izhaja, katera so pravno relevantna dejstva, ki jih sodišče vzelo za podlago svoje odločitve ter na katero pravno normo je oprlo svojo odločitev. Obrazložitev sodbe v konkretnem primeru omogoča preizkus materialnopravne utemeljenosti zahtevka. Stopnja obrazloženosti ustreza stopnji zahtevnosti materialnopravnega vprašanja, ki ga je bilo potrebno pri preizkusu utemeljenosti tožbenega zahtevka rešiti.

Neutemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke o tem, da ji je bivanje v srednji etaži (1. nadstropju) stanovanjske hiše dovolil oče, ki ima tam dosmrtno brezplačno služnost stanovanja. Tožnik je lastnik sporne stanovanjske hiše (tudi etaže v 1. nadstropju) in jo ima toženka v posesti, za posest pa nima pravnega naslova. Vse to je pravilno ugotovilo sodišče v izpodbijani sodbi. Toženka ima pravico osebne služnosti dosmrtnega brezplačnega stanovanja v sobi in kuhinji v pritličju hiše, s pravico uporabe male kleti in garaže v istem pritličju ter pravico osebne rabe in užitka bodočega vrta. Listina, na katero se sklicuje pritožba (izročilno darilna pogodba z dne 26. 04. 2005), navedene ugotovitve potrjuje. Ker je sodišče ugotovilo, da je tožnik lastnik 1. nadstropja stanovanjske hiše, ki ga ima v posesti toženka brez pravnega naslova, je na podlagi 92. člena Stvarnopravnega zakonika tožbenemu zahtevku ugodilo in toženi stranki naložilo izpraznitev prostorov v prvem nadstropju stanovanjske hiše na parc. št. 172S, pripisane pri vl. št. k.o. M. Pritožbeni očitek o tem, da je tožbeni zahtevek nepravilno oblikovan, nedoločen in neizvršljiv, je neutemeljen. Iz izreka sodbe je razvidno, da gre za prostore v 1. nadstropju točno navedene stanovanjske hiše, kar je dovolj za identifikacijo prostorov. Dejstvo, da ima oče pravdnih strank v 1. nadstropju služnost stanovanja, pa ne vpliva na izvršljivost oz. v pritožbi zatrjevano neizvršljivost zahtevka. Prav tako ni podana bistvena kršitev določb postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero se sklicuje pritožba, ko naj bi šlo za nasprotje med odločilnimi dejstvi in tem, kar se navaja v razlogih sodbe ter vsebino listine. Kot je pritožbeno sodišče že navedlo, ugotovitve sodišča izhajajo tudi iz listine, na katero se sklicuje pritožba.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi ne pritožbeni razlogi, na katera mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Izrek o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi zavrnitev pritožbenih stroškov (154. in 165. člen ZPP).