Jedro

Pravno odločilni dejstvi za izrek izpodbijanega ukrepa sta v tem primeru ugotovitvi, da je obravnavni objekt manj zahteven objekt, za katerega je treba pred začetkom gradnje pridobiti gradbeno dovoljenje, in da gradbeno dovoljenje zanj pred začetkom gradnje (niti v trenutku odločanja prvostopenjskega organa) ni bilo pridobljeno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku naložil, da mora takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo manj zahtevnega objekta - poslovno skladiščnega objekta v ... v tlorisni izmeri 20,38 m x 10,33 m + 7,98 m x 8,03 m na zemljiščih s parc. št. 1323/12, 1324/4 in 1324/11 k. o. ... (1. točka izreka) ter ga v roku 60 dni po vročitvi odločbe odstraniti in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje (2. točka izreka), sicer bo začet postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah ali prisilitvijo (4. točka izreka). Izrečene so bile prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, 3. točka izreka) ter bilo odločeno, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (5. točka izreka) in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka).

2. Iz obrazložitve odločbe med drugim izhaja, da je obravnavani objekt masivne zidane izvedbe, povezan s temelji in stropno ploščo v armiranobetonski izvedbi. Tlorisna površina pritličnega in enoetažnega objekta znaša 274,60 m2, zato ga ni mogoče uvrstiti ne k enostavnim, ne k zahtevnim objektom, temveč gre za manj zahteven objekt. Za tak način gradnje je potrebno posebno statično in gradbenotehnično preverjanje (statični izračun mehanske stabilnosti in odpornosti objekta), izdelati vodilno mapo z načrtom arhitekture, načrt gradbene konstrukcije z armaturnim načrtom in zanj pridobiti gradbeno dovoljenje. Po ugotovitvah organa gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno, kar izhaja investitorjeve zapisniške in pisne izjave. Glede na to so na podlagi 152. člena ZGO-1 podani pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa.

3. Drugostopenjski organ je ob reševanju pritožbe dopolnil 2. točko izreka izpodbijane prvostopenjske odločbe tako, da je v njej ponovil v 1. točki izreka navedeni določni opis objekta. V preostalem je pritožbo zavrnil. 4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil upravnega postopka ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja vsebino navedb, ki jih je podal v postopku na prvi stopnji in v pritožbi, ki se nanašajo na namensko rabo zemljišč, določeno v planskih aktih, njegova prizadevanja v smeri spremembe namenske rabe parc. št. 1323/12 k. o. ... ter na okoliščine in potek gradnje obravnavnega objekta. Trdi, da je gradnjo že sam ustavil, da bo objekt dokončal v skladu s projektno in gradbeno dokumentacijo, ki bo ustrezala stanovanjsko-poslovnemu namenu objekta in njegovi urbani okolici ter da bo v najkrajšem času pridobil gradbeno dovoljenje za objekt. V podkrepitev svojih navedb prilaga dopis Občine Domžale št. 3505-9/2016 z dne 27. 12. 2016, ki naj bi potrjeval, da je vložil pobudo za spremembo namembnosti zemljišča in da bo ta tudi sprejeta. Ker se le manjši del objekta nahaja na zemljišču parc. št. 1323/12 k. o. ..., preostali parceli pa sta zemljišče za gradnjo stavb oziroma pozidano zemljišče, je ukrep odstranitve celotnega objekta nedopusten.

5. Prvostopenjski organ in toženka na njegove navedbe nista odgovorila, zaradi česar sta odločbi neobrazloženi, tožniku pa je kršena pravica do pravnega sredstva. Ker gre za hud poseg v njegove pravice, je obrazloženost odločbe še toliko bolj nujna. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava organ pomanjkljivo ugotovil dejansko stanje in se ni opredelil do vseh navedb dejanske in pravne narave, ki jih je izpostavil, je odločitev o ustavitvi in odstranitvi objekta nepravilna, nezakonita in preuranjena.

6. Dodaja še, da objekt uporablja za opravljanje svoje gospodarske dejavnosti, zato bi izvršitev izpodbijane odločbe zanj pomenila nastanek nepopravljive škode, s čimer bi bilo ogroženo preživljanje njegove družine in zaposlenih delavcev, saj brez objekta dejavnosti ne more opravljati. Ukrep odstranitve objekta je glede na vse okoliščine primera nesorazmeren, zaradi česar je že v upravnem postopku podal predlog za odlog izvršbe, o katerem pa upravni organ še ni odločil. 7. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

8. Tožba ni utemeljena.

9. V tem upravnem sporu izpodbijani upravni akt je inšpekcijska odločba, izdana na podlagi 152. člena ZGO-1 zaradi nedovoljene gradnje manj zahtevnega objekta, kot je opisan v 1. točki izreka izpodbijane odločbe.

10. Med strankama ni sporno, da gre za manj zahteven objekt, za katerega je po določbah ZGO-1 treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

11. Pridobitev gradbenega dovoljenja je pogoj za začetek gradnje tovrstnega objekta. Po določbi prvega odstavka 3. člena ZGO-1 se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Skladno z drugim odstavkom 3. člena pa lahko investitor na lastno odgovornost začne z gradnjo tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja.

12. Če se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, gre skladno s točko 12.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 za nelegalno gradnjo.

13. Po določbi 152. člena ZGO-1 v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

14. Pravno odločilni dejstvi za izrek izpodbijanega ukrepa sta v tem primeru torej ugotovitvi, da je obravnavni objekt manj zahteven objekt, za katerega je treba pred začetkom gradnje pridobiti gradbeno dovoljenje, in da gradbeno dovoljenje zanj pred začetkom gradnje (niti v trenutku odločanja prvostopenjskega organa) ni bilo pridobljeno. Glede na tak dejanski stan zadeve je organ pravilno ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo. V posledici te ugotovitve pa je bil dolžan izreči ukrep iz 152. člena ZGO-1. 15. Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe po povedanem ni pravno pomembna trditev, da sta dve zemljišči od treh, na katerih stoji objekt, zazidljivi, kakor tudi niso pravno pomembna tožnikova prizadevanja za pridobitev gradbenega dovoljenja in razlogi, ki so ga vodili k nelegalni gradnji. Organ se je v odločbi dolžan opredeliti do vseh pravno odločilnih navedb stranke, zato ni zagrešil v tožbi očitane bistvene kršitve pravil upravnega postopka, ker na navedene tožnikove pravno nepomembne navedbe ni odgovoril izrecno. Do njih se je namreč v zadostni meri opredelil že s tem, da je navedel vsa pravno odločilna dejstva, ki narekujejo izrek ukrepa iz 152. član ZGO-1, to pa je, da gre za manj zahteven objekt, katerega gradnje brez veljavnega gradbenega dovoljenja ni dovoljeno začeti, ter da je gradnja, ki jo je tožnik začel preden je pridobil tako gradbeno dovoljenje, zato nelegalna.

16. Glede na na navedeno za odločitev o pravilnosti in zakonitosti odločbe niso pomembne niti navedbe, s katerim tožnik utemeljuje, da bi mu odstranitev obravnavanega objekta povzročila nepopravljivo škodo. V zvezi s tem tožnik še navaja, da je pri organu že podal tudi predlog za odlog izvršbe, zato bo moral organ, če o predlogu še ni odločil, kar v tožbi trdi tožnik, to nemudoma storiti.

17. Na zakonitost izpodbijane odločbe pa ne vpliva niti tožbena navedba, da je tožnik že sam ustavil gradnjo. V 152. členu ZGO-1 določeni ukrepi ustavitve in odstranitve gradnje ter vzpostavitve v prejšnje stanje so predpisani kot celota, tožnik pa v tožbi ne trdi tudi, da je objekt že odstranil in vzpostavil stanje pred nedovoljeno gradnjo. Poleg tega odrejena ustavitev gradnje ne pomeni le ustavitve nedokončane gradnje, ampak tudi prepoved morebitnih nadaljnjih posegov na spornem objektu.

18. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

19. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.