Jedro

Glede na to, da je upnik za izpolnitev obveznosti določil rok plačila 8 dni (valuta) je dolžnik prišel v zamudo z izpolnitvijo obveznosti šele po izteku osemdnevnega roka.

Upnik obresti od istih zneskov za isto obdobje ne more zahtevati dvakrat.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavi glede zakonitih zamudnih obresti: od zneska 174.162,60 SIT od 27.06.1997 do 05.07.1997 od zneska 103.342,40 SIT od 04.07.1997 do 12.07.1997 od zneska 270.735,80 SIT od 16.07.1997 do 24.07.1997 od zneska 102.956,30 SIT od 21.07.1997 do 29.07.1999 in za znesek 432.494,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 07.12.1999 do plačila ter za stroške izvršilnega postopka v znesku 17.947,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.12.1999 dalje do plačila ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

V ostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v nerazveljavljenem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 29.12.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).

Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da v njegovi evidenci dolg ni odprt in da navedeni stranki preko njihove agencije nista potovali, saj v tem času niso več poslovali. Glede stroškov pa je navedel, da teh zaradi slabe likvidnosti ne more plačati. Podjetje ima namreč že več kot pol leta blokiran žiro račun.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preverilo ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazložen in je kot tak neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, vendar kljub temu ni navedel dejstev s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju in višini terjatve. Ugovorna navedba, da v svoji evidenci nima odprtega dolga je premalo konkretizirana. Iz vsebine izterjevanih računov je razvidno, da se dolg nanaša na štiri različne osebe. Dolžnik ne pove, kateri dve sta tisti, ki preko njegove agencije nista potovali. Glede preostalih dveh, pa niti ne zatrjuje, da bi bil dolg poravnan. Dolžnik kljub opozorilu sodišču v zvezi z svojimi navedbami tudi ni predložil nobenih dokazov. Takega ugovora zato ni moč šteti za obrazloženega v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ.

Ob reševanju pritožbe pa je sodišče druge stopnje dolžno po uradni dolžnosti paziti tudi na pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz vsebine predloženih računov (priloga A1-A4) je razvidno, da upnik izterjuje obresti od datuma posameznega računa dalje. Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) v 1. odst. 277. člena določa, da dolguje dolžnik upniku zamudne obresti, če je z izpolnitvijo denarne obveznosti v zamudi. Glede na to, da je upnik za izpolnitev obveznosti določil rok plačila 8 dni (valuta) je dolžnik prišel v zamudo z izpolnitvijo obveznosti šele po izteku osemdnevnega roka. Glede na navedeno je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti za tisti del izterjevanih obresti, ki se nanašajo na obdobje pred zapadlostjo (valuto) posameznega računa v plačilo.

Iz vsebine verodostojnih listin je nadalje razvidno, da upnik izterjuje tudi plačilo zamudnih obresti v znesku 432.494,50 SIT (priloga A5). Navedeni znesek predstavlja obračun obresti od datuma posameznega računa do plačila. Glede na to, da upnik terja tudi obresti od zneskov posameznih računov, od datuma računa do plačila (točka b predloga za izvršbo), je očitno, da zahteva upnik obresti od istih zneskov, za isto obdobje, dvakrat. Glede na to, da je sodišče prve stopnje upnikovemu predlogu za izvršbo v celoti ugodilo in s tem naložilo dolžniku dvakratno plačilo obresti, je bilo potrebno izpodbijani sklep o izvršbi razveljaviti za znesek 432.494,50 SIT in zahtevane zakonite zamudne obresti od tega zneska od 07.12.1999 dalje do plačila.

Sprejeta odločitev pa posledično vpliva tudi na odločitev o stroških postopka. Izerjevani znesek 432.494,50 SIT predstavlja 39,90 % vrednosti spornega predmeta. Zato je bilo potrebno v enakem odstotku razveljaviti 2. točko izreka sklepa o izvršbi tudi glede stroškov izvršilnega postopka. V izvršilnem postopku se namreč smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se nanašajo na odmero stroškov v skladu z načelom uspeha v postopku (2. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato, izpodbijani sklep o izvršbi razveljavilo v 2. točki izreka tudi glede stroškov izvršilnega postopka v višini 17.947,00 SIT s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o odmeri (29.12.1999) dalje do plačila.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi upnika delno ugodilo in izpodbijani sklep, v delu s katerim je izvršba dovoljena (2. točka izreka), razveljavilo v obsegu, kot je razviden iz izreka tega sklepa ter zadevo v razveljavljenem delu vrnilo sodišču prve stopnje, da jo odstopi v reševanje pristojnemu sodišču (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ostalem pa je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izpodbijani sklep v nerazveljavljenem delu potrdilo.