Jedro

Tožnik je za pristop na narok za glavno obravnavo upravičen do povrnitve potnih stroškov in sicer do stroškov vozovnice za vlak, ne pa do kilometrine.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se stroškovni sklep spremeni tako, da se znesek „447,00 EUR“ nadomesti z zneskom „471,44 EUR“.

V ostalem se pritožba za priznanje višjih potnih stroškov, zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 22. 4. 2010 in št. ... z dne 1. 6. 2010 in ugotovilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu od 1. 5. 2010 do 30. 6. 2010, v polnem delovnem času. Obenem je tožencu naložilo, da tožniku povrne njegove stroške postopka v višini 447,00 EUR v roku 15 dni od dneva prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka tega roka do plačila, pod izvršbo.

Zoper stroškovni sklep glede zavrnitve potnih stroškov v višini kilometrine 133,94 EUR na relaciji Murska Sobota – Ljubljana, je tožnik vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je bil na naroku 25. 11. 2011 prisoten samo tožnik. Tega dne se odvetnik naroka ni udeležil. Stroške za pooblaščenca – odvetnika je zaznamoval tožnik, enako tudi potne stroške, kar izhaja iz obravnavnega zapisnika. Tožnik tako nikakor ni mogel, niti ni zaznamoval kilometrine za pooblaščenca, temveč zase. Gre za dejanske stroške, ki bi jih sodišče ob odločitvi o glavni stvari moralo prav tako naložiti v breme toženca.

V odgovoru na pritožbo toženec v celoti nasprotuje pritožbenim navedbam in poudarja, da je na naroku pred zaključkom glavne obravnave tožnik pravočasno priglasil stroške postopka in pri tem izrecno navedel, da jih priglaša skladno z odvetniško tarifo ter kilometrino na relaciji Ljubljana – Murska Sobota – Ljubljana, kar pomeni, da je tožnik priglasil stroške v imenu in na račun pooblaščenca in ne kot svoje osebne stroške.

Pritožba je delno utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je o stroških postopka odločilo na podlagi 154. in 155. člena ZPP in upoštevalo, da je tožnik s tožbenim zahtevkom uspel. Pravdni stroški so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (151. člen ZPP). Skladno z določbo 154. člena zakona stranka, ki v pravdni ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Povrnitev stroškov je skladno z določbo 173.a člena ZPP podrobneje urejeno v Pravilniku o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/2003, v nadaljevanju Pravilnik).

Po določbi 6. in 7. člena v zvezi z 2. členom Pravilnika se potni stroški povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom, višina stroškov za prevoz pa se ugotavlja z vozovnico ali na drug primeren način. Glede na določbo 9. člena Pravilnika se stroški za prevožene kilometre povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo.

Kot izhaja iz zapisnika z glavne obravnave z dne 25. 11. 2011 se je le-te udeležil tožnik in priglasil poleg stroškov po tar. št. 3100, tar. št. 3102 in po tar. št. 6002 ter 20 % DDV še kilometrino v višini 133,94 EUR na relaciji Ljubljana – Murska Sobota – Ljubljana. Torej je vse stroške postopka priglasil tožnik, vključno stroške za kilometrino, ki so v pritožbenem postopku edino sporni. Ker niso predmet pritožbe, pritožbeno sodišče ni poseglo v preostali del stroškov, ne glede na to ali je o njih pravilno odločeno ali ne.

Glede na priglašene potne stroške na relaciji Ljubljana – Murska Sobota – Ljubljana, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 6. in 7. člena Pravilnika tožniku priznalo stroške za potovanje z vlakom, ki po podatkih spletne strani Slovenske železnice na omenjeni relaciji znašajo v eno smer 12,22 EUR oziroma na obe strani 24,44 EUR in s tem tožnikovi pritožbi delno ugodilo in na podlagi 5. alinee 358. člena ZPP stroškovni sklep spremenilo tako, da je znesek 447,00 EUR nadomestilo z zneskom 471,44 EUR. V preostalem pa je pritožbo v skladu z 353. členom v zvezi s 365. členom ZPP zavrnilo in sicer na podlagi 9. člena Pravilnika glede priznanja višjih potnih stroškov oziroma potnih stroškov v višini kilometrine.