Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Psp 149/2020

ECLI:SI:VDSS:2020:PSP.149.2020 Oddelek za socialne spore

družinska pokojnina
Višje delovno in socialno sodišče
8. julij 2020
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za priznanje pravice do družinske pokojnine morajo biti sočasno izpolnjeni predpisani zakonski pogoji tako na strani umrlega zavarovanca kot tudi zavarovanih družinskih članov. Po 4. odstavku 58. člena ZPIZ-2 je leta 2014 mati pravico do družinske pokojnine po otroku lahko pridobila, če je ob njegovi smrti dopolnila najmanj 58 let starosti. Tožnica, je ob sinovi smrti dopolnila le 56 let in 9 mesecev starosti, zato je bila leta 2014 vložena zahteva pravnomočno zavrnjena. Naknadna dopolnitev 58. let starosti pravno ni relevantna, saj bi ta starost morala biti izpolnjena ob nastanku zavarovanega primera.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe št. ..., št. dosjeja: ... z dne 8. 8. 2019 in sklepa št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 30. 5. 2019 ter vrnitev v ponovno upravno odločanje. Presodilo je, da sta toženčeva upravna akta pravilna in zakonita.

2. Sodbo izpodbija tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Smiselno predlaga njeno spremembo in priznanje pravice do družinske pokojnine.

Povzema upravna akta iz predsodnega postopka, navaja da je sin A.A. umrl dne .... in da je po njegovi smrti ostala z možem brez sredstev za preživljanje. Sprašuje, če bi lahko uveljavila predčasno pokojnino, saj naj bi imela v Sloveniji dopolnjenih cca. 7 let pokojninske dobe. V skladu s 172. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju1 (ZPIZ-2) v zvezi s 6. in 14. členom Evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin2 (EKČP) je vložila zahtevo za obnovo postopka za priznanje pravice do družinske pokojnine po umrlem sinu A.A.. Ker je od sinove smrti minilo že nekaj let, sedaj izpolnjuje pogoj starosti za družinsko pokojnino.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku3 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Zavrnilna sodba je utemeljena s prepričljivimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožničino izvajanje potrebno ponovno poudariti le še naslednje.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo odločbo z dne 8. 8. 2019 o zavrnitvi pritožbe zoper sklep z dne 30. 5. 2019 o zavrženju zahteve za priznanje pravice do družinske pokojnine po pokojnem sinu. Tako kot tožena stranka v predsodnem postopku ugotavlja, da je A.A. umrl dne ..., da je tožnica tedaj dopolnila 56 od predpisanih 58 let starosti, njen mož pa 58 let od predpisanih 60 let starosti, zato je bila njuna zahteva za priznanje pravice do družinske pokojnine z odločbo z dne 14. 2. 2017 pravnomočno zavrnjena. Tožnica in njen mož sta zatem še tri krat ponovno zahtevala družinsko pokojnino. Zadnjo četrto zahtevo, o kateri je odločeno z izpodbijanima upravnima aktoma, in sta predmet tega sodno socialnega spora, je dne 31. 1. 2019 vložila tožnica sama.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred tem tudi tožena stranka, je podana v 4. točki 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku4 (ZUP). Po cit. določbi ZUP-a je potrebno zahtevo zavreči, če o isti upravni stvari že teče postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka pridobila kakšne pravice oz. so ji bile naložene obveznosti. Enako je potrebno ravnati, če je bila izdana zavrnilna odločba, pa se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Slednje dejansko procesno stanje je podano tudi v predmetni zadevi.

7. Za priznanje pravice do družinske pokojnine morajo biti sočasno izpolnjeni predpisani zakonski pogoji tako na strani umrlega zavarovanca kot tudi zavarovanih družinskih članov. Po 4. odstavku 58. člena ZPIZ-2 je leta 2014 mati pravico do družinske pokojnine po otroku lahko pridobila, če je ob njegovi smrti dopolnila najmanj 58 let starosti. Tožnica, rojena ..., je ob sinovi smrti dopolnila le 56 let in 9 mesecev starosti, zato je bila leta 2014 vložena zahteva pravnomočno zavrnjena5. Naknadna dopolnitev 58. let starosti pravno ni relevantna, saj bi ta starost morala biti izpolnjena ob nastanku zavarovanega primera. Torej ob smrti tožničinega sina, kot pojasnjuje že sodišče prve stopnje.

V okoliščinah konkretnega primera se dejansko stanje in pravna podlaga ob ponovni zahtevi, vloženi v obravnavanem predsodnem postopku, ni v ničemer spremenila. Na podlagi 129. člena ZUP-a je zato zahteva pravilno zavržena in posledično ob uporabi 1. odstavka 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih6 (ZDSS-1) z izpodbijano sodbo tudi tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih posamičnih upravnih aktov.

8. Ostala pritožbena izvajanja za rešitev zadeve pravno niso relevantna. Ob zakonitem zavrženju zahteve za priznanje pravice do družinske pokojnine po pokojnem sinu ni kršena pravica do poštenega sojenja iz 6. člena niti prepoved diskriminacije iz 14. člena EKPČ, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba.

Pravno neupoštevne so tudi pritožbene navedbe v zvezi s predčasno pokojnino na podlagi pokojninske dobe, domnevno dopolnjene v Sloveniji. Za vsebinsko sojenje o pravici do predčasne pokojnine ni procesne predpostavke. Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vključno s pravico do predčasne pokojnine se uveljavljajo pri nosilcu zavarovanja. Šele če tožnica z upravno odločitvijo ne bi bila zadovoljna, bi lahko v skladu z relevantnimi določbami ZDSS-1 uveljavlja sodno varstvo zoper drugostopenjsko, v upravnem postopku dokončno odločbo, kot je pojasnjeno že v prvostopenjski sodbi.

9. Zaradi obrazloženega je na podlagi 353. člena ZPP potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 2 Ur. l. RS (13. 6. 1994) MP, št. 7/41/1994 (RS 33/1994). 3 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 4 Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami. 5 Z upravno odločbo št. ... z dne 14. 2. 2017. 6 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia