Jedro

Zgolj brezposelnost tožnice sama po sebi ni razlog oprostitve plačila sodnih taks, ampak je treba tudi v tem primeru ugotavljati siceršnje premoženjsko stanje predlagatelja in morebitnih družinskih članov.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 28. 12. 2011 zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper sklep z dne 18. 10. 2011, z izpodbijanim sklepom z dne 1. 3. 2012 pa je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper oba sklepa se pritožuje tožeča stranka. V pritožbi zoper sklep z dne 28. 12. 2011 sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in tožnico, ki je brezposelna in nima premoženja, niti družinskih članov, v skladu s petim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah oprosti plačila sodne takse v tem pravdnem postopku. Izpodbijani sklep nima materialno pravne podlage v veljavnem zakonu. Pritožnica v pritožbi navaja, da je bila odpuščena iz krivdnega razloga, da ne prejema socialne pomoči, niti drugih javnih sredstev, zato se na podlagi petega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah šteje, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja in se njeno premoženjsko stanje in stanje njenih družinskih članov, ki jih nima, ne ugotavlja, kar vse pomeni, da je izpodbijani sklep, ki nima materialnopravne podlage v veljavnem zakonu, v celoti nepravilen in nezakonit. Tožnica v pritožbi navaja tudi, da nima dohodkov in prejemkov, ki so vir dohodnine, dediščine, daril ali podobnega ter naj se jo oprosti plačila sodnih taks iz razloga brezposelnosti, ki je razlog za taksno oprostitev na podlagi zakona. Nadalje tožnica navaja, da Zakon o pravdnem postopku ne določa, da se o dopolnitvi predloga za taksno oprostitev z obrazcem odloča s sklepom. Ker zakon ne določa, da zoper zahtevo za izpolnitev obrazca ni pritožbe, je pravni pouk izpodbijanega sklepa v nasprotju z zakonom, zato je predmetna pritožba dovoljena na podlagi zakona in je zato v celoti pravilna in zakonita. V pritožbi zoper sklep z dne 1. 3. 2012 tožnica podaja vsebinsko povsem enake navedbe kot v pritožbi zoper izpodbijani sklep z dne 28. 12. 2011. 3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Zakon o sodnih taksah (ZST-1) določa, da se sodne takse plačujejo v pravdnem postopku, plačati jo mora tisti, ki predlaga uvedbo postopka ob vložitvi tožbe (2., 3. in 5. člen ZST-1). Nadalje 12. člen ZST-1 določa, da mora stranka svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks predložiti pisno izjavo o svojem premoženju in premoženju družinskih članov, zakon tudi določa, da obliko obrazca in priloge, ki mu jih je treba priložiti predpiše minister, pristojen za pravosodje (Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 93/2008 in 26/2011). Pritožnica je podala predlog za oprostitev plačila sodnih taks že v tožbi. Ker je obvezna sestavina tega predloga po 12. členu ZST-1 tudi pisna izjava o premoženjskem stanju na obrazcu, predpisanem s strani ministra, pristojnega za pravosodje in priloge k tem obrazcu, je sodišče prve stopnje tožnico, ki izjave o premoženjskem stanju predlogu ni priložila, pozvalo k dopolnitvi s sklepom z dne 18. 10. 2011, zoper takšen sklep pa v skladu s 3. odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe, o čemer je bila tožnica pravilno poučena v pravnem pouku sklepa z dne 18. 10. 2011. Ker je tožnica kljub temu vložila pritožbo zoper sklep z dne 18. 10. 2011, jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 28. 12. 2011 pravilno zavrglo. Pritožba zoper sklep z dne 18. 10. 2011 je bila namreč nedovoljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu z dne 1. 3. 2012 upoštevalo izjavo pritožnice o njenem premoženjskem stanju, tako da je pritožbena navedba o zavrženju predloga zaradi nepredložitve izjave izven konteksta in sodišče druge stopnje nanjo ne odgovarja. Pritožnica v pritožbi zoper sklep z dne 1. 3. 2012 konkretno ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje o podatkih o njenem premoženju in prejemkih, ki jih je po uradni dolžnosti pridobilo na podlagi 4. odstavka 12. člena ZST-1 in le pavšalno navaja, da nima dohodkov in prejemkov. Sodišče druge stopnje opozarja, da zgolj brezposelnost tožnice sama po sebi ni razlog oprostitve plačila sodnih taks, ampak je treba tudi v tem primeru ugotavljati siceršnje premoženjsko stanje predlagatelja in morebitnih družinskih članov. Premoženjsko stanje se po izrecni določbi 5. odstavka 11. člena ZST-1 ne ugotavlja le v primeru prejemanja denarne socialne pomoči, za katero je tožnica v pritožbi navedla, da je ne prejema. Glede na to, da tožnica v pritožbi ni navedla ničesar, kar bi sodišču druge stopnje vzbudilo dvom v resničnost s strani sodišča prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja glede premoženja in dohodkov tožnice (točki 5 in 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa), se sodišče druge stopnje strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da, glede na ugotovljeno dejansko stanje, tožnica razpolaga z zadostnimi prihodki, da lahko brez škode za svoje preživljanje poravna taksne obveznosti v tem pravdnem postopku.

6. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanih sklepov tudi ni ugotovilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesne ali materialnopravne narave, je pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).